Pogajalci Evropskega parlamenta in Evropske komisije so se dogovorili o novih pravilih podeljevanja oznake organska hrana. Pravila naj bi pospešila rast proizvodnje organske hrane in povečala zaupanje potrošnika v njeno kakovost. Da bi začeli veljati, jih morata potrditi še celoten parlament in komisija. V pogajanjih je parlament dosegel vpis nujnih vsaj enkrat letnih terenskih pregledov delovanja vseh udeleženih v proizvodnji verigi. Če v treh letih pri podjetju ne bi bila odkrita nobena goljufija, bi se pregled opravljal na vsake dve leti. Uvoženi izdelki bi se po novih pravilih v roku petih let tudi morali popolnoma ujemati s standardi Evropske unije, medtem ko sedaj zadošča približno ujemanje standardov. Glede pesticidov pravila povečujejo nadzor nad uporabo nedovoljenih pesticidov in od kmetov zahtevajo preventivne ukrepe v izogib onesnaženja s pesticidi. Vendar pa bi po teh pravilih članice, ki prepovedujejo še dodatne pesticide, morale dopustiti uvoz hrane, ki se uklanja le standardom Evropske unije.
Drugi cilj novih pravil je povečanje proizvodnje organske hrane, ki trenutno zaposluje 260 tisoč kmetov. Po novi zakonodaji bi bilo potrebno povečati dobavo organsko gojenih semen in živali in tako do leta 2035 ukiniti sedaj dovoljeno rabo navadnih semen in živali pri gojenju organske hrane. Prav tako nova pravila predpisujejo lažje pridobivanje certifikata organske kmetije za manjše kmetije in dovoljujejo, da ista kmetija prideluje organsko in konvencionalno hrano na ločenih razdelkih posestva.
Parlamentarni odbor Evropskega parlamenta za proračun je petim španskim rudarskim podjetjem odobril sredstva za prekvalifikacijo odpuščenih rudarjev v višini enega milijona evrov. S to resolucijo o dodelitvi sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za katera je Španija zaprosila januarja letos, so člani odbora odobrili pomoč za 339 rudarjev iz regije Kastilja in Leon. Gre za rudarska podjetja, ki se zapirajo ali pa zmanjšujejo število zaposlenih zaradi vse nižjih cen premoga ter povečanega in cenejšega uvoza premoga iz neevropskih držav. Do sredstev sklada za prilagoditev globalizaciji so namreč upravičeni delavci, tudi samozaposleni in zaposleni za določen čas, ki so bili odpuščeni zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini. Odbor je kot razlog svoje odobritve navedel, da je ta trend še posebej prizadel Špansko regijo Kastiljo in Leon. V tej regiji so v zadnjih 6 letih zaprli deset rudarskih obratov.
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji nudi sredstva predvsem delavcem izumirajočih industrij in drugim presežnim, pogosto manj izobraženim delavcem. Sredstva so namenjena njihovi prekvalifikaciji, ponovni zaposlitvi ali ustanovitvi lastnega podjetja. Sklad financira dvoletne projekte, ki jih izvajajo nacionalne vlade. Sklad tako do šestdeset odstotno financira osebno karierno svetovanje, mentorstvo, programe poklicnega usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja. Ponuja tudi zagonske subvencije in druge spodbude za nove podjetnike. Slad deluje od leta 2007. Njihov letni proračun znaša 150 milijonov evrov, le še letos pa lahko njegova sredstva prejemajo tudi mladi, še ne zaposleni, ki se ne šolajo, ter prihajajo iz regij z visoko stopnjo brezposelnosti mladih. Nedavno poročilo sklada kaže, da je ta med letoma 2013 in 2014 financiral projekte v vrednosti 114 milijonov evrov, v katere je bilo vključenih 27 tisoč nezaposlenih iz trinajstih držav članic. Evropska komisarka za zaposlovanje,socialne zadeve, spretnosti in mobilnost dela Marianne Thyssen se je pohvalila s podatkom iz poročila, da se je dobrih 50 odstotkov delavcev v projektih, financiranih s strani sklada, v tem času ponovno zaposlilo oziroma samozaposlilo.
Pomoč sklada za prilagoditev globalizaciji španskim rudarjem mora uradno potrditi še celotni Evropski parlament in nato Svet ministrov. Medtem Evropska komisija pripravlja inicitativo dolgoročne pomoči rudarskim regijam za tranzicijo v bolj zeleno ekonomijo, ki je cilj Evropske unije. Inicitava vključuje vzpostavitev rednih srečanj komisije in predstavnikov premogovništva, podporo z novimi tehnologijami in sestavo ekip strokovnjakov, zadolženih za terensko reševanje problemov posameznih regij. Iniciativa Komisije o pomoči premogovniškim regijam je predvsem namenjena članicam kot so Češka, Nemčija in Poljska, ki nameravajo premog izkopavati še več desetletij. Vladimir Budynsky, podpredsednik evropskega združenja za premog in lignit je ocenil, da bo Poljska, ki 90 odstotkov potrebne elektrike pridobi iz premoga, popolnoma odstopila od kopanja premoga šele na koncu 21.stoletja.
Letos aprila so državne energetske službe 26 članic podpisale iniciativo, da ne bodo zgradile nobenega novega obrata na premog, s ciljem omejiti globalno segrevanje na 2 stopinji celzija, kar je cilj Pariškega podnebnega sporazuma. Evropska unija tudi načrtuje zaprtje vseh premogovnikov do leta 2030. Inicitave nista podpisali le Grčija, ki načrtuje nove premogovnike in Poljska.
Parlamentarni odbor za proračun je odobril začetek tristranskih pogajanj o proračunu za leto 2018. Po pravilniku sprejemanja letnega proračuna Evropske unije Evropski parlament, Komisija in Evropski Svet izvedejo vsaka svoj izračun nujne višine proračuna in željeno razporeditev sredstev, čemur sledijo tristranska pogajanja med temi institucijami. Predlog Evropske komisije predlaga povišanje proračuna za 2,2 milijardi. To, osemodstotno povišanje proračuna naj bi pokrila narasla vplačila v Evropski strukturni in investicijski sklad. Proračun več sredstev kot proračun za leto 2017 namenja zmanjševanju brezposelnosti mladih. Tako namenja povišanje sredstev programu Erasmus +, torej programom izobraževanja in usposabljanja mladih in Iniciativi za zaposlovanje mladih, za katero je evropska komisija prepričana, da je močno pripomogla k znižanju brezposelnosti mladih v večini članic. Pri migracijski politiki se osnutek predvsem osredotoča na odpravljanje vzrokov za migracije v Severni Afriki. Dodatna sredstva osnutek tako namenja Libanonu in Jordanu in Siriji.
V skladu s to strategijo je Evropski Svet ta četrtek potrdil vzpostavitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj z enako nalogo, torej z odpravljanjem vzrokov za migracije v Afriki in na Bližnjem Vzhodu ter v manjši meri, okoljevarstvenim projektom. Sklad je vreden 3,4 milijarde evrov, Evropska unija pa upa, da bo pritegnil še za dodatnih 40 milijard dolarjev zasebnih investicij. Slabih 30 odstotkov naj bi jih bilo namenjenih projektom, usmerjenim v izvrševanje Pariškega podnebnega sporazuma.
Na področju varnosti, se osnutek proračuna še nadalje posveča varovanju zunanjih meja in povečanju sodelovanja med nacionalnimi organi pregona članic. Osnutek se na novo fokusira na boj proti spletnemu kriminalu in, seveda, na terorizem. Komisija je že leta 2017 v ta namen zagnala pripravljalni ukrep za zagon raziskovanja načinov obrambe proti spletnemu kriminalu in domnevnemu terorizmu. Za odkrivanje novih obrambnih tehnologij in načinov obrambe pred spletnimi grožnjami, je za dveletno obdobje namenjenih 90 milijonov evrov.
Pogajanja o brexitu nimajo na predlagani osnutek proračuna nobenega vpliva, saj Evropska unija računa na britansko plačevanje vseh svojih obveznosti do izteka pogajanj. Je pa generalni direktorat za proračun objavil svoj predlog, kako bi proračun lahko izgledal po odhodu Velike Britanije, ki letno v proračun prispeva med 10 in 11 milijardami evrov. Komisija je namreč zadolžena za pripravo osnutka predloga sedemletnega proračuna, ki bo veljal od 2021 do 2027. Predlog tako išče nove, nadomestne vire prihodka. Med idejami je uvedba davka na finančne transakcije, elektriko, motorno gorivo ali pa okoljski davek na v Unijo uvožene izdelke. Drugi predlagani vir je plačilo 5 evrov, ki bi jih britanski turisti plačali ob vsakem vstopu v nekdanjo skupno unijo.
Po drugi strani predlog poziva k varčevanju, k ponovnem ovrednotenju programov Evropske unije in morebitnem posledičnem ukinjanju ali konsolidaciji programov. Predlog Komisije omenja reze v kmetijske programe in kohezijske sklade, torej razvoj podeželja. Predlaga tudi preložitev izplačil kmetov direktno na države članice. Predlog tudi priporoča skrajšanje proračunskega cikla s sedem na pet let, v imenu večje fleksibilnosti in prilagajanja trenutnemu dogajanju. V tem primeru bi bil proračun prav tako usklajen z mandatom komisije in parlamenta.
Še ena strukturna predlagana sprememba pa je uvedba vezanja evropskih sredstev na upoštevanje zakonov držav članic. Članici, ki bi z lastnimi zakoni kršila evropsko zakonodajo ali bi zavračala sprejem s kvotami določenega števila migrantov, kot to počnejo Češka, Slovaška in Madžarska, bi sredstva torej bila začasno zamrznjena. Evropski komisar za proračun in človeške vire Günther Oettinger, te ideje ne zavrača, predvsem pa poziva, naj Evropska unija odhod težavne članice Velike britanije izkoristiti za reformo proračuna, ki jo je Velika Britanija že večkrat ovirala.
Ta teden je v veljavo stopila še četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja, ki jo je spodbudilo razkritje panamskih dokumentov. Direktiva zaostruje obstoječa pravila, njen namen pa je izboljšati učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Direktiva bo uvedla centralizirane registre bančnih in plačilnih računov in centralnih sistemov za pridobivanje podatkov. Ti registri, ki jih bodo vzpostavile članice, bodo vir podatkov o identiteti imetnikov bančnih, plačilnih računov. Večji obseg informacij na voljo finančnim obveščevalnim enotam naj bi tako omogočal večjo preglednost in učinkovitejši boj proti pranju denarja ter izogibanju davkom in davčnim utajam.
Četrta direktiva tudi krepi obveznosti bank, odvetnikov in računovodij, da opravijo oceno tveganja, uvaja jasne zahteve glede preglednosti o dejanskem lastništvu podjetij in spodbuja sodelovanje in izmenjavo informacij med finančno-obveščevalnimi enotami različnih držav članic. Direktiva organom pristojnim za sankcioniranje zvišuje pooblastila in vzpostavlja usklajene politike glede držav nečlanic EU, ki imajo pomanjkljiva pravila za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
Pregled novic z vseh koncev sveta pa začenjamo v Veliki Britaniji. Manjšinjska vlada britanske premierke Therese May je prejela zaupnico parlamenta. Ta je z 332 glasovi za in 309 proti odobril dvoletni politični program premierke Therese May in s tem preprečil notranji razpad konzervativne stranke in neoblikovanje vlade. Ključna je bila predvsem podpora severnoirskih unionistov, s katerimi je Theresa May po negotovih pogajanjih dosegla dogovor o podpori vladi. Stranka severnoirskih unionistov ne bo vstopila v koalicijo s konzervativno stranko, ki je do s strani premierke sklicanih nerednih aprilskih volitev držala večino v parlamentu in jo je z volitvami nameravala le še povečati. Severnoirski unionisti bodo konzervativno stranko podprli predvsem pri glasovanju o zaupnicah in proračunu, za ostale zadeve pa bo premierka May parlamentarno večino morala iskati sproti. V zameno za svojo podporo so severnoirski unionisti Severni Irski priborili dodatna sredstva večih milijard funtov. Poslanci različnih strank pa so podprli predlog amandmaja laburistične poslanke Stelle Creasy in dosegli vključitev amandmaja o plačevanju splava žensk iz Severne Irske, ki splav opravijo v Angliji v program Konzervativne stranke. Po sprejetem amandmaju bo britanski javni zdravstveni sistem pokril stroške splava, ki severne Irke stane približno 900 funtov, tako kot ga pokrije vsem prebivalkam Velike Britanije.
V združenih državah Amerike pa je v veljavo vstopila s strani Vrhovnega sodišča začasno dovoljena verzija prepovedi vstopa državljanom šestih pretežno muslimanskih držav. V Združene države bodo tako naslednjih devetdeset dni z visami vstopali le državljani Irana, Libije, Sudana, Sirije in Jemna, ki imajo v Zdrženih državah bližnje sorodnike ali ponujeno službo. Za “dobrodošlico” prepovedi vstopa je zvezna država Havaji vložila nujno zahtevo na zvezno sodišče, saj naj bi seznam ljudi, ki lahko vstopijo ne vključeval nekaterih ljudi, ki bi jih po določilih Vrhovnega sodišča moral. Vrhovno sodišče je namreč določilo, da lahko vstopijo ljudje, ki jih v Ameriki čaka služba, šolanje na univerzi, povabilo za predavanje ali pa bližnja družina. Havajska nujna zahteva pa zahteva razjasnitev pojma bližnja družina, pod katero, po interpetaciji ameriške vlade spada pastorka in zaročenec, medtem ko dedek, stric, nečakinja pa ne. V nasprotju s prvim poskusom januarske implementacije te prepovedi vstopa, ki je zaradi nejasnosti navodil letališča potisnil v kaos, pa tokrat na letališčih ne potekajo protesti.
Iraška vojska je v Mosulu osvojila simbolično pomembne ruševine mošeje. Gre za ruševine mošeje, od koder je voditelj ISIS Abu Bakr al-Baghdadi pred točno tremi leti oznanil ustanovitev samooklicanega kalifata. Iraški obrambni minister Haiser al- Abadi je osvojitev slavne mušeje Grand al - Nuri označil kot konec vladavine ISISa in “stanja lažnosti”. Po osmih mesecih prodiranja iraških sil držijo sile ISISa v rokah le še eno četrt Mosula, Staro mesto. Osvajanje te četrti pa poteka izjemno počasi, za osvojitev 50 metrov do te mošeje je vojska potrebovala teden dni. V tej mali četrti naj bi senahajalo okoli 1000 civilistov, izrabljenih za živi ščit.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.