Danes ob polnoči se bo izteklo zbiranje podpisov evropske državljanske pobude Minority SafePack za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin na ravni Evropske unije. Evropska državljanska pobuda je instrument direktne demokracije, ki ga je Evropska unija uvedla leta 2012. Predvideva angažma Evropskega sveta in komisije ter morebitno pripravo pravno zavezujočih zakonodajnih rešitev civilnih pobud, ki jih s svojimi podpisi podpre najmanj milijon evropskih državljanov iz vsaj sedmih držav članic.
“Varna košarica manjšin” želi spodbuditi Evropsko unijo k sprejetju krovnih ukrepov za varstvo manjšin in k okrepitvi jezikovne ter kulturne raznolikosti na ravni Evropske unije. Kot nam pojasni projektni menedžer Matic Germovšek Žnidaršič iz Narodnega sveta koroških Slovencev, je državljansko pobudo pripravila Federalna zveza evropskih narodnih skupnosti skupaj z evropskim državljanskim komitejem, sestavljenim iz sedmih fizičnih oseb iz sedmih držav članic.
Evropska unija sicer z leta 2000 ratificirano listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter konvencijo o zaščiti narodnostnih skupnosti iz leta 1993 delno ureja pravice jezikovnih in nacionalnih manjšin izven meja matične države. Vendar po besedah sogovornika manjka krovni zakonodajni dokument na ravni Evropske unije, ki bi obvezoval države članice k enotni ureditvi nacionalne zakonodaje glede pravic manjšin.
Po podatkih zveze naj bi bila vsaka sedma državljanka Evropske unije pripadnica etnične ali nacionalne manjšine, kar pomeni skupno med 50 in 60 milijonov Evropejk in Evropejcev. Ti se dnevno spopadajo s političnimi in zakonodajnimi omejitvami glede rabe jezika v šolah in na javnih mestih, dostopnosti video in avdio vsebin v svojem jeziku, zastopanosti v deželnih, zveznih in nacionalnih parlamentih in z vrsto drugih omejitev. Kampanja tako predvideva devet predlogov, ki jih je Evropska komisija ocenila kot prednostne. Ti vključujejo politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti pa tudi jasno določene regionalne oziroma državne pomoči tem skupnostim. Germovšek Žnidaršič opozarja, da pri pobudi zaenkrat še ne gre za zakonodajne predloge, želijo pa to doseči v dialogu z evropskimi institucijami.
Glavni politični cilj kampanje je po mnenju Fernanda Burgesa, projektnega svetnika iz Organizacije nezastopanih narodov UNPO, doseči, da postane varstvo pravic manjšin pravno zavezujoč akt tako imenovanega Kopenhagenskega kriterija, ki določa pristopne pogoje za nove države članice Evropske unije. To bi namreč lahko imelo pomembne učinke tudi za številne manjšine v Turčiji in na Balkanu.
Kampanja je v letu dni do danes zbrala nekaj manj kot milijon in dvesto tisoč podpisov. Večino teh podpisov so prispevali državljani vzhodnoevropskih držav, med njimi Bolgarije, Madžarske, Romunije in Slovaške. Razloge za to sogovornik Germovšek Žnidaršič vidi v številčni madžarski nacionalni manjšini v omenjenih sosedskih državah.
Ob tem Fernando Burges iz UNPO opozarja, da je tako številčna državljanska podpora kampanji na Madžarskem in v Romuniji rezultat slabe romunske zakonodaje na področju jezikovne in kulturne raznolikosti ter splošne nezastopanosti tamkajšnje madžarske manjšine, ki je najštevilčnejša nacionalna manjšina v katerikoli evropski državi. Razlog za to vidi v problematičnem geografskem oblikovanju nacionalnih držav po razpadu nekdanjih komunističnih držav v regiji.
Kot primer, ki potrjuje angažirano podporo madžarskih državljanov kampanji, Burges izpostavi nedavno odločitev romunskega ustavnega sodišča o neustavnosti dvojezičnosti na območju, ki ga poseljuje madžarska nacionalna manjšina.
S podobnimi problemi se sooča tudi slovenska nacionalna manjšina na avstrijskem Koroškem, ki od deželne vlade že od leta 1991 dalje prejema enako finančno pomoč.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij v Trstu Walter Bandelj pojasni, da je tudi v Italiji izvajanje zakonodaje na področju zaščite manjšin pomanjkljivo:
Nadaljnji postopek kampanje v evropskih institucijah pojasni Germovšek Žnidaršič.
Z nujnostjo zakonodajne ureditve vprašanja jezikovnih in nacionalnih manjšin na ravni Evropske unije tako zaključuje Fernando Burges iz UNPO.
*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *