Sporno preverjanje voznikov
Praznični december, ki je za nami, ponavadi začinijo policisti, ki na cestah prežijo na preveč sproščene voznike. Konec preteklega leta so se ob alkoholu osredotočali na preverjanje vožnje pod vplivom preostalih psihoaktivnih substanc, ki jo sicer izvajajo s pomočjo tako imenovanih hitrih testov. Slednji so so v treh letih in pol, kolikor so v uporabi, izkazali za sporne in neučinkovite, zato je Nacionalni center za upravljanje prometa na pobudo Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe in Odbora za konopljo predlagal spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa. Govorili smo z avtorjem predloga Deanom Herendo.
S sredstvi za preverjanje prisotnosti drog tipa DrugWipe 6S slovenska policija od julija 2014, kot najdemo zapisano na njeni spletni strani, v vzorcu sline preverja prisotnost kanabisa, kokaina, amfetaminov in metafetaminov, benzodiazepinov, kokaina ter opiatov. Toda ko gre za konopljo, hitri testerji, ustrezneje imenovani indikatorji, zaznavajo tudi neaktivne kanabinoide oziroma njihove presnovke. Njihovo nezanesljivost praviloma potrjujejo tudi rezultati strokovnega zdravniškega pregleda, ki v procesu preverjanja vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc sledi pozitivnemu rezultatu hitrega testa.
Pritožbe policistov o nezanesljivosti indikatorjev za droge potrjujejo tudi številke. V lanskem letu je policija do decembra na strokovni pregled napotila 753 voznikov, ta pa je v le v 122 primerih potrdil prisotnost drog. Čeprav sta le rezultat vzorcev urina in krvi, pridobljen v strokovnem pregledu, in mnenje zdravnika dokaza v nadaljnjem postopku, lahko že pozitiven rezultat, pridobljen z indikatorjem, vozniku prinese nezaželene posledice. Če hitri test pokaže prisotnost drog, sledi začasni odvzem vozniškega dovoljenja vse do konca postopka, kar lahko traja dlje časa. Mnogi pa tudi odklonijo strokovni pregled, misleč, da si bodo s tem prihranili dodatne stroške, saj bo obisk zdravnika in odvzem vzorca telesnih tekočin prinesel enak izid, s tem pa tudi izgubijo vozniški izpit.
Če je z vidika njihove neučinkovitosti uporaba indikatorjev za droge nerazumljiva, pa bi vztrajanje pri nezanesljivih testerjih lažje pojasnili s partikularnimi interesi vpletenih posameznikov. Zveza nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe in nekateri mediji so v zvezi s tem lani opozorili na sporno vlogo snovalke politike do drog Tatje Kostnapfel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, hkrati pa tudi direktorice podjetja Prohealth, ki je za državo dobavljalo testerje.
Zaradi nezanesljivosti indikatorjev Nacionalni center za upravljanje prometa v predlogu sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa predvideva preverjanje vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi brez njihove pomoči. Po opravljenem psihofizičnem testu bi policist voznika takoj napotil na strokovni zdravniški pregled. Strokovno usposobljen zdravnik bi na podlagi simptomov presodil, ali je voznik sposoben za nadaljnjo vožnjo; če bi posumil, da ni, bi ga napotil na odvzem vzorca krvi, sicer pa bi postopek zaključil.
Po mnenju predlagateljev je za nadaljnjo prepoved vožnje ključno poslabšanje voznih sposobnosti voznika, in ne zgolj prisotnost THC-ja v njegovem organizmu. V nasprotju s prepričanjem domačih zakonodajalcev konoplja sama po sebi ne vpliva negativno na sposobnost vožnje, kar dokazujejo številne tuje študije. Drugače pa je, če njene učinkovine delujejo skupaj z alkoholom.
V nasprotju z raziskavami, ki ne dokazujejo enoznačnega vpliva gandže na zmanjšanje vozniških sposobnosti, je v Sloveniji, kot smo slišali, kazniva že prisotnost neaktivnih kanabinoidov v organizmu voznika, meja dovoljene vsebnosti THC-ja pa ni določena. Sankcije so rigorozne. Ob odvzemu izpita in vseh stroških, ki jih ta prinese, je voznik olajšan še za najmanj 1.200 evrov, kolikor je predpisana finančna kazen. Dean Herenda, avtor predloga sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj