Slepo črevo razvoja slovenskega parlamentarizma

Danes je bolj kot kdajkoli prej potreben razmislek o nadaljnjem razvoju slovenskega parlamentarizma, je prvič v novi sestavi prav danes točno ob poldne zbranim državnim svetnikom v uvodni pozdrav navrgel podpredsednik Državnega zbora Jakob Presečnik. Na novo delegatsko izbrani državni svetniki, med katerimi je daleč največje pozornosti deležen prav župan Maribora v odstopu Franc Kangler, se na bolj ali manj dobrodušno opazko niso odzvali, saj je bilo v skladu z naravo današnje ustanovne seje najprej potrebno izvoliti mandatno-imunitetno komisijo in si potrditi nov petletni mandat. Da je razvoj parlamentarizma na Slovenskem odšel nekam v slepo ulico odtujenosti od lastnega volilnega telesa, pa ne potrjujejo le vstaje in protesti po vsej deželi, pač pa tudi preostalo aktualno dogajanje, kot so prizadevanja za ne-uveljavitev zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014 in koalicijsko še neusklajena, a v drugi vladi Janeza Janše že potrjena odprodaja bank in drugega državnega premoženja v celoti.

Tako zakon o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014, kot načrt dokončne odprodaje državnega premoženja v celoti, sta tipična politična produkta, konkretna rezultata oblastniške volje druge koalicije in vlade Janeza Janše. Politično vsiljenim proračunom za prihodnji dve leti nasprotujejo predvsem sindikati javnih uslužbencev, saj je bilo predvideno znižanje mase plač za javne uslužbence politično sprejeto mimo sicer v skladu z zakonodajo predvidenih pogajanj s sindikati. Po neuspeli zahtevi za veto na zadnji seji Državnega sveta prejšnjega mandata tudi za ta mandat potrjenega državnega svetnika in vodje koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja Branimirja Štruklja, so danes predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja v skladu z napovedmi v državni zbor vložili 13.280 podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014.

Kljub temu da je finančni minister Janez Šušteršič v pogovoru za svetovno medijsko agencijo Reuters suvereno zatrdil, da bo država Slovenija skušala v prvi polovici leta 2013 do prepotrebne gotovine za tekoče potrebe priti s prodajo državnih deležev v bankah in nekaterih državnih družbah, to še le ni tako dokončno določeno, saj bi bilo takšno ravnanje v neskladju z obstoječo koalicijsko pogodbo, katere bi se naj kot pijanec plota držale vse stranke druge koalicije in vlade Janeza Janše. Toda koalicijsko pogodbo je vendarle nekoliko lažje spremeniti kot Ustavo. Ker bi se sicer poleg deležev v bankah NLB, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa, na seznamu državnega premoženja za to razprodajo znašla tudi večinoma državna, a v sebi prikrojenemu malo da ne monopolnemu poslovanju v državi uspešna podjetja, kot so Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Petrol, nedvomno gre za državno srebrnino.

Zato odprodaji in razprodaji državnega premoženja zaenkrat nasprotujeta še koalicijski DESUS in SLS. Uradno bodo sicer o predlogu te razprodaje dokončno odločali in odločili organi strank druge Janševe vlade in koalicije. Medtem ko je Mihael Prevc iz SLS že napovedal, da bo o možnosti politične razprodaje bank in državnih družb sicer v petek odločal izvršni odbor stranke, a da je po njegovem mnenju malo možnosti, da bi SLS prižgala zeleno luč za soglasno spremembo koalicijske pogodbe in za tak način odprodaje. Ponovno nenačelno stališče pa je predstavil prvak DESUS Karel Erjavec, katerega mnenje je, da bo stranka resno razmislila o spremembi koalicijske pogodbe, če bi odprodaja premoženja pomenila rešitev države in konsolidacijo javnih financ. Ker gre za politično motivirano rešitev, ki bo prinesla zgolj kratkoročne pozitivne učinke za domačo trajno pogoltno državno blagajno, takšni odprodaji sicer že po službeni dolžnosti nasprotuje tudi parlamentarna opozicija, več o odločitvah v zadevi ključnih koalicijskih strank pa na bi bilo znano v ponedeljek.

Ne glede na to, kako bodo v imenu lastnih kratkoročnih interesov pravzaprav na koncu pokleknili v organih koalicijskih strank druge Janševe koalicije in vlade, pa to še zdaleč ne pomeni, da v državi in družbi ni drugih vzvodov za morebitno preprečitev tako zastavljene razprodaje, kar nenazadnje potrjuje tudi današnja vložitev podpisov za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Sindikati javnega sektorja sicer pričakujejo predvsem takojšnjo povabilo za pogajalsko mizo, hkrati pa za 23. januarja prihodnje leto napovedujejo generalno stavko. Tako do stavke kot referenduma pa ne bo prišlo, če bo vlada v okviru veljavnega in obstoječega socialnega sporazuma nemudoma pristopila k pogajanju o znižanju mase plač, ne pa da javne uslužbence z v Državnem zboru že koalicijsko potrjenimi političnimi rešitvami postavlja pred izvršeno dejstvo.

Toda razvoj slovenskega parlamentarizma je pravzaprav zgodovina politično tako ali drugače izvršenih dejstev. Ne glede na nasprotovanje vstajniškega ljudstva zaenkrat izvršeno dejstvo ostaja tudi nova sestava slepega črevesa parlamentarizma na Slovenskem oziroma Državnega sveta. Elektorske volitve novih starih 40 državnih svetnikov so 21. in 22. novembra potekale na volilnih zborih volilnih teles, ki so jih sestavljali posebej imenovani predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. 18 jih za okoli 1000 evrov dodatne mesečne sejnine predstavlja socialne, gospodarske in poklicne interese, večino v njem pa drži preostalih 22, ki zastopajo lokalne skupnosti. Med njimi sta tudi mariborski župan v odstopu Franc Kangler in župan Postojne Jernej Verbič. Danes izvoljena mandatno-imunitetna komisija je kljub pomanjkanju pravnih razlogov odločila, da bo Državni svet danes v paketu potrdil mandate le 35-im državnim svetnikom in 3 državnim svetnicam, o mandatih Franca Kanglerja in Jerneja Verbiča, ki ga bremeni sum mešetarjenja okoli imenovanja elektorjev v Ilirski Bistrici, pa bo Državni svet iz moralnih razlogov odločal ločeno.

Toda tako to gre. Dokler bodo tako Franc Kangler kot vsi preostali njemu podobni lokalno politični povzpetniki prepričani, da so izvoljeni ne samo legalno, pač pa tudi legitimno in da dejansko zastopajo ne ve se čigave že lokalne interese, bo že potrebno pritrditi Jakobu Presečniku, da je danes bolj kot kdajkoli prej potreben prav razmislek o nadaljnjem razvoju slovenskega parlamentarizma. Če pa k temu dodamo še spoznanje, da tudi konkretno sestavo državnega zbora pravzaprav ne določajo volivci, ampak same stranke z določanjem glavnih nosilcev strankarskih list v posameznem volilnem okraju, pa postane še samo po sebi jasno, da bo potrebno ta premislek opraviti zunaj obstoječih inštitucij in politično strankarskih okvirjev sedanje in aktualne stopnje razvoja domačega parlamentarizma.  

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Državnim svetom kot aktualnim slepim črevesom razvoja slovenskega parlamentarizma v zobeh poskrbel Tomaž Z.