Trilateralna komisija bogatašev

Medtem ko so v v zadnjem tednu pred nedeljskimi lokalnimi volitvami starih in politično preverjenih obrazov ter redkih presenečenj domača medijska trobila državotvornega diskurza razumljivo zasedena s sklepnimi dejanji tokratne predvolilne kampanje, Vlada in koalicija Marjana Šarca pa se še nista prav dobro opomogli tako od odstopa prvega ministra, Marka Bandellija iz kvote Stranke Alenke Bratušek, kot od predlaganih rešitev nižanja socialnih transferjev novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, bo v Ljubljani ta konec tedna potekalo za javnost zaprto redno letno evropsko srečanje Trilateralne komisije. Čeprav je o njenem delu pravzaprav malo znanega, saj srečanja, kot že rečeno, potekajo za zaprtimi vrati, pa gre brez vsakega dvoma za srečanje ene najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu, ki je leta 1973 nastala na pobudo magnata in bogataša Davida Rockefellerja, da bi se spodbujali dobri, predvsem ekonomski odnosi med Združenimi državami Amerike, Evropo in Japonsko in da bi lahko gospodarstveniki, akademiki in politiki na globalnih plenarnih srečanjih in na regijski ravni med sabo odprto razpravljali, tokrat v Ljubljani predvsem o ključnih temah za prihodnost Evrope.

Čeprav naj bi bila Trilateralna komisija le sprva ustanovljena za spodbujanje predvsem ekonomskega sodelovanja med industrijskimi silami, v katerih so ob njeni ustanovitvi pravzaprav že delovale prve nadnacionalne korporacije, kot je bila in še je tudi Rockefellerjeva, naj bi se do dandanes njeno članstvo prilagodilo globalnemu dogajanju ter korporacijam in jo trenutno sestavljajo pacifiško-azijska, ameriška ter evropska skupina. Velika stvar vsaj glede na poročanja domačih medijskih trobil domnevno državotvornega diskurza za domovino Slovenijo naj bi sicer bila, da je članica Trilaterale od leta 1998, ko je vabilo, za vstop je le potrebno vabilo, dobil Marko Voljč kot takratni predsednik uprave NLB. Leta 2017 pa je za njegovega naslednika predsedstvo Trilaterale izbralo oziroma določilo Franja Bobinca, predsednika uprave Gorenja, ki je tudi član izvršnega odbora Trilaterale.

Po pravzaprav kar vzhičenem poročanju nacionalne tiskovne agencije je Slovenija leta 2014 dosegla še en mejnik, ko je Žiga Vavpotič, danes predsednik upravnega odbora podjetja Outfit7, pred tem pa tudi direktor zavoda Y in denimo še svetovalec predsednice ŠOU v Ljubljani, postal član prve evropske skupine v okviru štipendijskega programa Davida Rockefellerja, ki prav tako deluje v okviru Trilaterale. Ker pa se mu je tri leta za tem v programu pridružil še en član iz Slovenije, nekdanji študentski funkcionar ŠOU v Ljubljani Mark Boris Andrijanič, trenutno zaposlen v podjetju Uber, pa naj bi po mnenju korporativno komunikacijske službe Gorenja, tako prav Slovenija postala ena izmed najbolj zastopanih in najbolj aktivnih držav glede na število prebivalcev v Trilaterali.

Kljub temu da ni jasno, kaj je izvršnemu odboru Trilaterale tako milo, da vanjo tako često vabi prav slovenske, a sicer zgolj moške državljane, je golo dejstvo, da gre pri vseh za uslužbence pravzaprav nadnacionalnih oziroma globalnih podjetij, ki so tista, ki naj bi v takratnem bazenu industrijskih držav in danes vsem svetu pravzaprav tudi dejansko sodelovala. Toda kljub temu se bo okoli 200 po besedah Franja Bobinca izjemnih posameznikov iz vse Evrope in vrst znanosti, biznisa in politike pod predsedovanjem Jeana-Claudea Tricheta, bivšega predsednika Evropske centralne banke, pogovarjalo tako o migrantski krizi kot o čezmejnem sodelovanju, ki je le zastalo zaradi strahu pred morebitnimi globalnimi trgovinskimi vojnami. Toda tako to gre. Kljub temu da so migracije potreba nadnacionalnih korporacij, se udeleženci evropskega srečanja Trilaterale za zaprtimi vrati bržkone ne bodo vprašali, v kolikšni meri so prav korporacije, ki izkoriščajo ceneno delovno silo po vsem svetu, soodgovorne za migracije, ampak koliko in kako bi na njih v okviru tega čezmejnega sodelovanja še nekoliko dodatno zaslužili.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-erupo moment sem z evropskim srečanjem Trilaterale v Ljubljani in senci vladno-koalicijske krize ter lokalnih volitev v zobeh poskrbel Tomaž Z.