Ustavno sodišče na drugem tiru

Čeprav je predsednica Ustavnega sodišča Jadranka Sovdat ob današnji predstavitvi poročila ustavnega sodišča za leto 2017 ponovila ob tovrstnih priložnostih iz prejšnjih let že slišano ugotovitev, da na področju spoštovanja odločb ustavnega sodišča ni bistvenega napredka in da se - dokler se zakonodajalec ne odzove na te odločbe – hudo krši načela pravne države in načelo delitve oblasti, je hkrati tudi napovedala, da bo Ustavno sodišče že na jutrišnji seji odločalo o pritožbi pobudnika referenduma o zakonu o drugem tiru Vilija Kovačiča na sklep Državne volilne komisije, s katerim je ta za datum ponovljenega glasovanja določila 13. maj. In čeprav je na mizi ustavnih sodnic in sodnikov ob koncu leta 2017 ostalo kar 1609 nerešenih zadev, od katerih jih je bilo 589 prednostnih in 164 absolutno prednostnih, se z odločitvijo o pritožbi na razpis datuma ponovljenega referenduma, za kar je sicer zaslužno predvsem Vrhovno sodišče, posredno pa tudi ustavno sodišče, vsekakor mudi, saj so roki za izvedbo referendumskih opravil stekli včeraj, vsi, ki bodo za razliko od Vlade, kot je že napovedal nekoliko pa tudi v pravnem smislu užaljeni premier v odstopu Miro Cerar, želeli vstopiti v referendumsko kampanjo, se morajo namreč kot organizatorji kampanj za ali proti zakonu o drugemu tiru prijaviti do 17. aprila.

Vili Kovačič se sicer s svojim nedavno v stranko preoblikovanim gibanjem Davkoplačevalci se ne damo zavzema, da bi se referendum izvedel skupaj z naslednjimi državnozborskimi volitvami, saj se v njegovi stranki, ki zaenkrat še niti ne premore potrebnih 88 kandidatov za nastop v vseh volilnih okrajih, kot jih bodo imele vse kolikor tolikor resne politične stranke, vendarle nadejajo bistveno boljšega volilnega izplena tako na referendumu kot na samih državnozborskih volitvah, saj bodo kot davkoplačevalska politična sila, ki je referendum vendarle izsilila s pritožbo na Ustavno sodišče, vsaj v nečem v prednosti pred preostalo politično konkurenco, ki se tako kot oni sami sploh prvič podaja na parlamentarne volitve. Toda za te se vendarle še ne ve, kdaj oziroma na katero točno nedeljo konec maja ali v začetku junija jih bo včeraj sicer zaradi premierske malomarnosti pri poteku projekta TEŠ 6 a prav tako predvsem za predvolilne potrebe politično marginalne stranke Solidarnost ovadeni predsednik republike Borut Pahor sploh razpisal.

Iz Urada predsednika republike so sicer že sporočili, da je Borut Pahor premierske naloge v težkih in teš šestih časih opravljal kar se da vestno in tudi da volitev tokrat ni mogoče razpisati hkrati z referendumom, saj bo to šele prvič po pohitrenih rokih in brez dodatnih zapletov moč storiti šele 14. aprila, pa še potem je to lahko v najmanj 40-ih dneh in največ 2 mesecih, Državna volilna komisija pa je datum referenduma že določila na 13. maja. Tako ni za pričakovati, da bi imelo Ustavno sodišče, kaj posebej težko delo v zadnji zadevi, s katero so k 44 odstotnem porastu novih zadev na Ustavnem sodišču samo v zadnjih treh mesecih tekočega leta prispevali tudi Davkoplačevalec Vili K in tovarišija. Toda tako to gre. Pustimo se presenetiti. Vsekakor je Vili K že napovedal, da se bo v primeru neuspeha s pritožbo, ponovno poslužil pritožbe na rezultat ponovljenega glasovanja, vse pa s ciljem, da se zakon in s tem projekt 2. tira ne uveljavi, a hkrati tudi da Ustavno sodišče tako po številu nerešenih zadev in neupoštevanih odločb kot po samem neupoštevanju določil Zakona o Ustavnem sodišču preprosto ostane na drugem tiru te domnevno pa le po načelu delitve oblasti demokratično urejene države.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z danes predstavljenim poročilom o delu ustavnega sodišča v letu 2017 in samim Ustavnim sodiščem na 2. tiru te domnevno demokratično urejene države v zobeh poskrbel Tomaž Z.