8:00 Jutranje novice
Današnji pregled jutranjih novic bo bančno obarvan. Začenjamo v Italiji, kjer je vlada z dekretom sprožila reševanje tretje največje banke Monte die Peschi. Ta banka, ki velja za najstarejšo banko na svetu, je včeraj sporočila, da ji ni uspelo zbrati petih milijard evrov, ki jih potrebuje za dosego predpisane kapitalske ustreznosti. Dvajset milijard vreden sklad, ki ga bo zagotovila država, bo na voljo celotnemu bančnemu sektorju, prva in za zdaj edina prejemnica denarja pa bo Monte dei Paschi. Takoj po objavi vladne odločitve je tudi banka sporočila, da bo zaprosila za pomoč. Italijanska vlada se je do zdaj upirala reševanju bank, predvsem zaradi političnih posledic te odločitve, ki ji najmočneje nasprotujejo v opozicijski stranki Gibanje petih zvezd.
Ostajamo v bančnih vodah. Deutsche Bank je sporočila, da je dosegla načelen dogovor z ameriškim pravosodnim ministrstvom, glede zunajsodne poravnave v sodnem postopku, ki ga proti največji nemški banki vodijo ameriške oblasti. Banka je obtožena netransparentne prodaje toksičnih vrednostnih papirjev tik pred finančno krizo leta 2008. Vrednost dogovora je 7,2 milijarde dolarjev, kar je skoraj polovico manj od 14 milijard, ki jih je pravosodno ministrstvo zahtevalo septembra, ko so se začela pogajanja o kazni. Deutsche Bank bo plačala 3,1 milijarde neposredne kazni, poleg tega pa je pristala še na odpis 4,1 milijarde dolarjev posojil ameriških posojilojemalcev.
Končujemo doma. Vlada je bila na včerajšnji seji velikodušno razpoložena. Sklenila je namreč, da dokapitalizira Slovenski državni holding z 200 milijoni evrov. Sveži kapital bo dobila tudi slaba banka oziroma DUTB, in sicer 50 milijonov evrov. Dvajset milijonov evrov bo dobilo projektno podjetje 2TDK, ki mora izvesti vse potrebno za začetek gradnje drugega železniškega tira Divača-Koper. Vsota naj bi zadostovala za izvedbo pripravljalnih del, ki se bodo začela prihodnje poletje. O načinu gradnje in financiranja proge bo vlada odločala v prihodnjih mesecih. Vlada ocenjuje vrednost projekta na milijardo evrov.
10:00 Evropski parlament
Tematika petkovega britoffa ob desetih bo v naslednjih nekaj mesecih dogajanje v evropskih institucijah, še posebno v Evropskem parlamentu. Prav tam tudi začenjamo današnji pregled tedenskega dogajanja. Glavna tema pogovorov po bruseljskih hodnikih je vedno bolj ostra tekma za naslednika Martina Schulza na čelu evropskega parlamenta. Izvolitev predsednika parlamenta je bila zadnjih nekaj volilnih ciklov zgolj formalnost, ki je sledila dogovoru o delitvi moči med najmočnejšimi poslanskimi skupinami. Ob oblikovanju trenutne velike koalicije med Evropsko ljudsko stranko in socialdemokrati je bilo dogovorjeno, da bo parlament prvo polovico mandata vodil član socialdemokratov, nato pa bo sedež prevzela Evropska ljudska stranka.
Predhodni odhod Schulza v nemško nacionalno politično areno je precej pretresel dosedanje politično ravnovesje, temelj katerega je bilo zavezništvo med predsednikom evropske komisije Jean-Claude Junckerjem, njenim podpredsednikom Fransom Timmermansom, predsednikom parlamenta Schulzem ter voditeljema največjih parlamentarnih skupin, Manfredom Webrom iz Ljudske stranke in Giannijem Pittello, ki vodi socialdemokrate. Slabe izkušnje velikih koalicij v posameznih državah in prevlada Ljudske stranke na vseh ključnih položajih v evropskih institucijah je socialdemokrate prepričal, da je čas za manj spravljive politične tone. Pittella se je za kandidaturo odločil po tem, ko je dobil tiho podporo tudi med levosredinskimi šefi evropskih vlad. Glede dela parlamenta je napovedal konec velike koalicije in večjo vlogo manjših političnih strank, še vedno pa bo podpiral Junckerjevo vodenje Evropske komisije. Evropska ljudska stranka je za svojega kandidata prejšnji teden nekoliko presenetljivo sicer izbrala Pittellovega rojaka Antonija Tajana.
Ker nobena stran nima zagotovljenih dovolj glasov za zmago na glasovanju, ki bo potekalo 17. januarja, oba kandidata iščeta podporo manjših poslanskih skupin. Pri tem je pod večjim pritiskom Pittella, ki poleg svojih poslancev potrebuje še glasove Zelenih, Zavezništva levih strank, in pa vsaj še dela liberalcev. Prav slednji so v položaju, da izberejo naslednjega predsednika parlamenta. Vroč kostanj, ki si ga zaenkrat še noben izmed glavnih kandidatov ni drznil prijeti, so glasovi evroskeptikov.
Antonio Tajani je politični sopotnik bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, kar je povzočilo negodovanje med poslanci iz severne in srednje Evrope. Poleg tega je kot komisar za transport bdel nad regulacijo prometnih izpustov v času, ko je komisiji čez prste ušlo goljufanje nemškega avtomobilskega podjetja Volkswagen. Tajaniju prednost, ki jo ima kot kandidat največje stranke, še zdaleč ne zagotavlja izvolitve. Zaradi tega je januarsko glasovanje o nasledniku Martina Schulza še povsem odprto.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.