BritOFF avtomatičnega klica na pomoč

Ob 10.uri 

Evropski poslanci so si ta teden čestitali za zakonodajo o avtomobilih, sprejeto aprila 2015, ki bo stopila v veljavo 31. marca. Po tem zakonu bodo vsi novi osebni in dostavni avtomobili morali biti opremljeni z napravo, ki v primeru resne cestne nesreče avtomatično pokliče 112. eCall bo poklical najbližjo reševalno postajo, potem ko ga bodo senzorji v napihnjeni zračni blazini opozorili na prometno nesrečo. Sistem bo veljal za Evropsko unijo, Islandijo, Švico in Norveško. Poslanci pričakujejo, da bo eCall sistem močno zmanjšal čas prihoda rešilca, sploh na deželi, kjer umre 46 odstotkov vseh žrtev prometa. Po podatkih evropskih poslancev naj bi se čas prihoda reševalnega vozila zmanjšal za 40 do 50 odstotkov in tako rešil do 1500 življenj letno. Kljub temu da številka umrlih z leti upada, je leta 2016 na evropskih cestah umrlo okoli 25 tisoč voznikov, pešcev in kolesarjev. Evropska unija pa si je leta 2010 zadala cilj, da do leta 2020 prepolovi število umrlih na cesti.

Na dvome evropske parlamentarne stranke, da bi lahko bil eCall zlorabljen za vdor v zasebnost voznikov ali snemanje pogovorov, so poslanci odgovorili, da bi moral biti sistem zasnovan tako, da bi lahko zaznal le lokacijo vozila in sporočil reševalcem, ali je bil klic sprožen avtomatično ali ročno. Zakonodaja o eCallu, kot opozarja Stranka zelenih, tudi ne ponuja možnosti, da bi voznik zavrnil vgradnjo sistema eCall.

Evropski parlament nadaljuje razprave o prihodnjem proračunu Evropske unije. Komite Evropskega parlamenta za regijski razvoj je tako sprejel zakonsko neobvezujočo resolucijo, v kateri Evropsko komisijo opozarja, da bi kohezijski sklad tudi po letu 2020 moral financirati razvojne projekte po celotni Evropski uniji. Poslanci se namreč bojijo, da bi Evropska komisija zaradi zmanjšanja proračuna po izstopu Velike Britanije predlagala zmanjšanje kohezijskega sklada. Trenutni proračun za kohezijsko politiko znaša 32 odstotkov celotnega proračuna.

Poslanci so izpostavili skrbi, da bi takšno zmanjšanje pomenilo, da bi se proračun zadostno posvečal le manj razvitim regijam, kar bi »zaustavljalo napredek političnih prioritet celotne Evropske unije«. Tako so namreč člani odbora interpretirali nedavne predloge Evropske komisije za dolgotrajni proračun Evropske unije. Kot pomembna področja, ki naj bi jih kohezijska politika postavila na prvo mesto, so izpostavili zaposlovanje, socialno vključenost, boj poti revščini, digitalizacijo, zagonska podjetja, klimatske spremembe in infrastrukturo. Za financiranje omenjenih področij so poslanci predlagali tudi razširitev kriterijev za pridobitev sredstev. Bruto domači proizvod regije naj bi sicer ostal bistven kriterij, za natančnejši vpogled v socialno-ekonomske razmere pa naj bi se v odločanje vključili še demografski in okoljski kriterij ter podatek o nezaposlenosti odraslih in mladih v regiji. Ali bo komisija predloge parlamentarnih poslancev upoštevala, bo jasno na majski predstavitvi predlogov komisije.

Poslanci so ta teden po zaslišanju komisarja za proračun in človeške vire Güntherja Oettingerja obsodili postopek imenovanja generalnega sekretarja evropske komisije, Martina Selmayrja. Poudarili so predvsem, da je postopku primanjkovalo transparentnosti in da je, čeprav je bil zakonit, postopek v očeh javnosti »izpadel slabo«. Na zaslišanju so zato predlagali, da bi se pravila nastavljanja uradnikov Evropske unije spremenila, s čimer bi se izognili podobni izgubi ugleda v očeh javnosti. Poslanci kljub temu niso zahtevali odstopa Martina Selmayrja ali vrnitve na prejšnjo funkcijo.

Martin Selmayr, nekdanji vodja osebja predsednika Evropske komisije Jeana–Clauda Junckerja, je bil namreč marca nenadno dvojno povišan v funkcijo glavnega uradnika evropske komisije. V nekaj minutah je bil namreč povišan sprva v namestnika sekretarja, nakar je tedanji generalni sekretar Alexander Italianer nenadoma oznanil upokojitev. Martin Selmayr je tako takoj postal generalni sekretar. Kritiki tega kariernega napredovanja trdijo, da sta Selmayr in Juncker za upokojitev vedela vnaprej in se nanjo pripravila.

Günther Oettinger je na zaslišanju očitek zavrnil in ponovil, da je šlo za legalen postopek in da je Martin Selmayr usposobljen za svojo službo. Priznal pa je, da je šlo tudi za politično odločitev, katere namen je bilo predsednika Evropske komisije Jeana–Clauda Junckerja obdati z zvestimi ljudmi. O končnem mnenju in resoluciji o tem imenovanju bo parlament glasoval 12. aprila.

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je v torek soglasno potrdil osnutek sprememb na področju zaščite evropskih delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi. Osnutek omejuje dovoljeno raven izpostavljenosti delavcev šestim rakotvornim snovem v zraku in ob stiku s kožo, med njimi tudi benzenu in trikloretilenu. Omejitev zadeva približno štiri milijone delavcev na področju gradbeništva, orodjarstva ter avtomobilske in kovinarske industrije, ki so tem snovem redno izpostavljeni. Rakotvorne snovi se nahajajo predvsem v strojnih oljih in izpustih dizelskih motorjev, ki bodo po tem osnutku predmet nove regulacije. Po študiji Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu iz leta 2014 so rakotvornim snovem izpostavljeni predvsem delavci na slabše plačanih delovnih mestih. Na ravni EU pa naj bi rak povzročil kar 52 odstotkov vseh smrti, povezanih s poklicnimi tveganji, predvsem v obliki pljučnega raka in azbestnih mezoteliomov. Evropska komisija je direktivo o zaščiti delavcev pred rakotvornimi snovmi iz leta 2004 sicer zaostrila že lani. Takrat je na seznam omejevanja izpostavljenosti dodala enajst snovi, med drugim tudi silikatni prah.

Za razliko od evropskih poslancev pa škodljivost benzena manj skrbi Mednarodno agencijo za raziskave raka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija, ki je zadolžena za klasifikacijo snovi glede na rakotvornost pri človeku, kljub opozorilom strokovnjakov lani ni hotela popraviti navedb, ki izpostavljenost delavcev benzenu močno podcenjujejo. Zadnje raziskave, ki jih je agencija upoštevala, so bile opravljene že daljnega leta 1987. Klasifikacije agencije zakonodajalci po vsem svetu sicer redno uporabljajo kot vodilo pri odločanju o zdravstveni zaščiti delavcev.

Prav tako v torek pa so nezavezujočo resolucijo o svobodi medijev sprejeli člani Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Resolucija, ki kot ponavadi izraža globoko zaskrbljenost poslancev nad neodvisnostjo medijev v EU, obenem poziva tudi k ustanovitvi novega nadzornega telesa. To naj bi v sodelovanju z novinarskimi organizacijami parlamentu poročalo o nasilju nad novinarji. S tem so se poslanci odzvali na umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizia ter nedavna umora slovaškega novinarja Jana Kuciaka in njegove partnerke Martine Kušnirove. Galizia je oktobra lani umrla v eksploziji avtomobila na Malti, pred tem pa je preiskovala koruptivne naveze družine malteškega premierja Josepha Muscata. Zaradi poročanja o Panamskih dokumentih jo je pred smrtjo sicer tožilo skoraj 50 domačih in tujih poslovnežev. Ta teden pa je bivši britanski minister za kulturo in medije Ben Bradshaw razkril, da je Galizia preiskovala britansko podjetje za urejanje malteških potnih listov premožnim Henley&Partners, domnevno pa tudi Cambridge Analytico.

Odbor za svoboščine pa je zaskrbel tudi pojav lažnih novic, spletnih spolnih zlorab in spletnega šikaniranja. Svežih predlogov ni na vidiku. Tudi v tem primeru so poslanci podprli ustanovitev še enega neodvisnega nadzornega telesa, ki bi preverjalo resničnost spletnih novic.

Z aprilom bo začel veljati tudi zakon iz lanskega aprila, ki omogoča uporabo spletne naročnine za filme, glasbo in elektronske knjige pod enakimi pogoji tako doma kot v katerikoli državi Evropske unije. Dostop do filmov preko spletne naročnine bo tako neomejen s prečkanjem meje. Zakon bo veljal tudi za vse naročnine, sklenjene pred aprilom. Zakon naj bi pomagal zmanjševati število uporabnikov piratskega kopiranja umetnosti in obenem povečati število legalnih naročnikov iz sedanjih 11 odstotkov gospodinjstev.

Ob 8.uri. 

Državna volilna komisija je sprejela nova pravila izvedbe referenduma. Med drugim mednje spada nova zahteva, da morajo biti vsa volišča dostopna invalidom, kot je lani določilo ustavno sodišče. To določilo je sedaj zapisano tudi v lanski noveli zakona o volitvah. Novo pravilo bodo okrajne volilne komisije najverjetneje  pogosto reševale z ukinitvijo oziroma združitvijo volišč, o čemer morajo seveda takoj obvestiti javnost. Po pravilih državne volilne komisije mora okrajna volilna enota, če na mestu glasovalne enote volišče ni primerno za invalide, kot prostor glasovanja postaviti bivalni kontejner. Nova pravila določajo tudi, da morajo vsi sodelujoči v kampanji Državni volilni komisiji napovedati svoje sodelovanje in za večjo transparentnost financiranja kampanje odpreti dodaten transakcijski račun. V štirih mesecih po referendumu pa bodo morali te račune zapreti in napisati poročilo o financiranju kampanje. Referendumska kampanja o zakonu o drugem tiru se uradno začne 13. aprila.

Vlada je danes sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje naslednjih šestih let. Gre za prvi načrt vlaganj, ki sledi resoluciji iz leta 2016 o nacionalnem programu razvoja prometa do 2030. Vladni načrt skupno do leta 2023 predvideva 5,89 milijarde evrov investicij v infrastrukturo, kar je manj od napovedi iz resolucije. Teh 5,89 milijarde investicij se porazdeli med zasebne investitorje, Luko Koper, Dars, občine in državo. Načrt vlaganj sicer predvideva manjši obseg investicij, kot piše v resoluciji, a več denarja za redno vzdrževanje, subvencije in kompenzacije, kot to predvideva resolucija iz leta 2016. Manj denarja glede na resolucijo bo tako dobil Dars, ki mora med drugim nadaljevati z gradnjo odseka tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Gre za nadaljevanje gradnje južnega dela tretje razvojne osi do Malin, za katero sredstev še nima zagotovljenih. Železniški sistem pa bo dobil več denarja, kot je bilo predvideno v resoluciji. Investiral naj bi ga v naslednjih treh letih, predvsem za drugi tir med Koprom in Divačo.

Medsebojni povračilni ukrepi med Rusijo in članicami NATA se nadaljujejo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal zaprtje ameriškega konzulata v Sankt Peterburgu. Napovedal je  izgon šestdesetih ameriških diplomatov in izgon diplomatov iz držav, ki so že izgnale njihove diplomate. Poleg Velike Britanije in Združenih držav Amerike je kot odziv na napad z živčnim strupom na družino Skripal to storilo še 20 držav. Konzulate teh držav v Rusiji bo tako moralo zapustiti enako število diplomatov, kot jih je bilo izgnanih v Rusijo. Združene države Amerike so rusko napoved izgona ameriških diplomatov že obsodile.