Če je Sveti Ambrož Milanski zavetnik čebelarjev v kontekstu rimskokatoliške veroizpovedi, je Slovenija gotovo zavetnica čebel v kontekstu Evropske unije in mednarodne skupnosti. Čez dobra dva tedna, na dvajsetega velikega travna, bomo v Sloveniji prvič obeležili svetovni dan čebel. Zanj so zaslužni nevidni diplomatski napori, ki so jim naposled prikimali tudi v Združenih narodih. No, da bo praznik še bolj vesel, pa je ta teden poskrbela Evropska komisija, saj je namreč prepovedala uporabo treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov z namenom zaščite čebel.
Od leta 2013 velja omejitev uporabe lotianidina, imidakloprida in tiametoksama – zdaj pa je njihova zunanja uporaba popolnoma prepovedana. Zaradi različnih mnenj držav članic je bilo glasovanje večkrat prestavljeno. Na podlagi poročila Evropske agencije za varno hrano je Evropska komisija za zdravje in varno hrano spremembo predlagala pred nekaj meseci. Za prepoved je glasovalo 16 držav, proti 5 – med drugim Danska in Romunija, 13 pa je bilo neopredeljenih.
A solidarnost evropskih funkcionarjev z življem se ne ustavi pri čebelah. Evropski parlament se je namreč zavzel za globalno prepoved testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih. S prepričljivo večino 620 glasov so sprejeli nezavezujočo resolucijo, v kateri pozivajo vse organe in države članice Evropske unije, da z diplomatskimi napori dosežejo mednarodno prepoved testiranja kozmetike na raznovrstni favni. V Evropski uniji je sicer omenjena praksa prepovedana že od leta 2013, kljub temu pa približno 80 odstotkov držav to dovoljuje.
Poleg tega so poslanci opozorili tudi na zlorabe obstoječe prepovedi. Določeni izdelki so na primer najprej testirani v tujini, kjer je to dovoljeno, potem pa so v Evropski uniji znova preizkušeni po alternativnih metodah. Spet drugi kozmetični izdelki so testirani kot farmacevtski izdelki, hrana ali detergenti, pri katerih je živalsko testiranje dovoljeno. Poslanci so pristojnim zastavili tudi nezavezujoči ultimat. Zadnja ovca mora biti našminkana pred letom 2023.
Prej omenjenemu vseslovenskemu in vesoljnemu slavju 20. maja ob prazniku čebel se bo pridružil tudi praznik bolivarske demokracije. Vsaj previdoma. Predsedniške volitve v Venezueli naj bi se sprva odvile že decembra lani, nakar so bile prestavljene na 22. april, nato pa na že omenjeni konec maja. Na predsedniških volitvah bodo nastopili trenutni nosilec funkcije Nicolas Maduro, Henri Falcon iz progresivnih antičavistov in neodvisni evangeličanski pastor Javiet Bertucci.
Zaradi bojkota lanskih lokalnih volitev bo pasivna volilna pravica omejena strankama Najprej pravica in Ljudska volja iz tako imenovane »demokratične« opozicije. Slednje je zmotilo tudi branitelje vladavine prava – evropske poslance. Ti so v resoluciji pozvali, naj se venezuelske volitve znova prestavijo na kasnejši datum. Evropski parlament želi, da bi bila volilna pravila usklajena s člani opozicije, v nasprotnem primeru ne bodo mogli podpreti rezultata volitev. Za zadevno resolucijo je glasovalo 492 poslancev, 87 jih je resoluciji nasprotovalo, 77 se jih je vzdržalo.
Po odobritvi pristojnega odbora za proračun je evropsko pomoč odpuščenim v podjetju Caterpillar Solar odobril še Evropski parlament. Gre za podjetje v belgijski Valoniji, ki izdeluje rudarsko in gradbeno mehanizacijo. Zaradi globalizacije, dviga cen jekla in konkurence je podjetje v lanskem letu odpustilo slabih 2.500 delavcev. Tem delavcem bo zdaj namenjenih 4,6 milijona evrov iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki letno razpolaga s 150 milijoni evrov za reševanje sorodnih težav. Dobre 3 milijone bodo za reševanje te problematike primaknile še belgijske oblasti.
Denar bo namenjen različnim ukrepom, kot so prekvalifikacije, pomoč pri iskanju službe, financiranje start-upov, denarna socialna pomoč in štipendije. Da bo ukrep začel veljati, ga mora potrditi še Svet EU, ki se bo do tematike predvidoma opredelil 14. maja.
Evropska komisija je pripravila predlog proračuna Evropske unije za obdobje od leta 2021 do leta 2027. Proračun bo težak 1.135 milijard evrov za sedemletno obdobje, kar je slabih 200 milijard evrov več kot za trenutno obdobje. Predlog proračuna predvideva dvig izdatkov za nadzor zunanjih meja, na katere bi komisija poslala 10.000 pripadnikov varnostnih organov. Predlog predvideva tudi dvig izdatkov za vojaške raziskave, znanost, šolstvo, mednarodno razvojno pomoč in program Erasmus.
Komisija predlaga tudi uvedbo tako imenovanih lastnih sredstev – sredstev, ki bi se namesto posrednega potovanja prek nacionalnih proračunov stekala neposredno v evropski proračun. Lastna sredstva bi obsegala okoli 10 odstotkov celotnega proračuna, kot vire zanje pa predlog predvideva prihodke od prodaje emisijskih kuponov, davkov na nereciklirane plastične odpadke in davkov na prihodek digitalnih podjetij. Prav slednja sredstva pa so po mnenju evropskih poslancev prenizka.
*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *