Digitalno varni britoff

Deseta

Drugi petkov Britoff kot po navadi posvečamo dogajanju v Evropskem parlamentu, kjer je teden minil predvsem v pripravah na plenarno zasedanje. Plenarno zasedanje, ki bo potekalo naslednji teden v Strasbourgu, bo potekalo v znamenju vprašanj glede varovanja digitalnih podatkov.

Komisija je parlamentu predložila prvo letno poročilo o delovanju sporazuma z Združenimi državami Amerike EU-U.S. Privacy Shield, ki varuje zasebne podatke državljanov Evropske unije v Ameriki. Sporazum in oceno o njegovi uspešnosti, ki jo je parlamentu predložila komisija, opiše Tanja Fajon, evropska poslanka iz skupine socialdemokratov:

Prva izjava

V parlamentarnem odboru za državljanske svoboščine so poleg tega izglasovali nova pravila za aplikacije za mobilno komuniciranje, ki delujejo prek interneta, kot sta denimo  WhatsApp in Skype. Če bo predlog dobil podporo še v parlamentu, bodo ponudniki teh aplikacij podvrženi enakim pravilom o varovanju zasebnih podatkov, kot sedaj veljajo za ponudnike mobilne telefonije. Pravila narekujejo tudi, da naj bo osnovna nastavitev aplikacije takšna, da bodo tako imenovani piškotki, preko katerih internetna podjetja zbirajo podatke o uporabnikih, izključeni.

V drugo smer pa gredo predlogi komisije glede enkripcije. Komisija namreč predlaga programe in finančno pomoč, ki bi državam omogočili razviti tehnologijo za dekodiranje kriptiranih podatkov. V proračunu za prihodnje leto, ki bo prav tako v obravnavi na prihodnji plenarki, komisija med drugim predlaga povečanje proračuna agencije Europol, da bi ta v sodelovanju s ponudniki storitev razvila sposobnosti za dostop do kriptiranih podatkov.

Precej drugačno vprašanje o tajnosti podatkov predstavlja vprašanje zaščite žvižgačev. V začetku tedna je bila ubita malteška novinarka dAfne kArin gAlicija, ki je v sklopu Panamskih dokumentov nedavno razkrila tajne račune vodilnih malteških politikov. Med njimi je bil tudi predsednik vlade Joseph Muscat in dva izmed njegovih sodelavcev. kArin gAlicija je Muscata obtožila, da je prejel podkupnino od azerbajdžanske banke v zameno za pridobitev malteške bančne licence.

Številne evropske države so že dlje časa nezadovoljne z ohlapnimi pravili za pranje denarja, ki veljajo v tej državi. Samo Nemčija trenutno preiskuje okoli dva tisoč slamnatih podjetij, ki so jih na Malti odprli njeni državljani. Malta in pravni status žvižgačev sta se zaradi tega sedaj znašla tudi na bruseljski agendi. O morebitnih zakonodajnih spremembah Tanja Fajon:

Druga izjava

Poskusi, da bi resno ogrozili varnost tajnih podatkov v davčnih oazah, so se za zdaj še vedno končali neuspešno. Da je zavezništvo evropskih davčnih oaz še vedno trdno, kaže tudi spor okoli davčne obremenitve tehnoloških podjetij. Luksemburg in Irska sta ta teden napovedala svoje nasprotovanje novim ukrepom, ki bi namesto dobičkov, ki so sedaj skriti na Deviških otokih, pri tehnoloških podjetjih, ki v državah EU niso fizično prisotna, obdavčili prihodek.

Obeta pa se zaključek zgodbe s herbicidom gli fos fatom. O utemeljenosti študij, ki pravijo, da je najbolj razširjeni herbicid rakotvoren, v Bruslju razpravljajo že več let. Odbor za okolje je sedaj izglasoval resolucijo, ki podpira prepoved glifosfata. Odločitev ni dokončna, saj bodo o končanju uporabe decembra glasovali še okoljski ministri.

Osma

Jutranji pregled novic začenjamo v Bruslju, kjer poteka dvodnevni vrh Evropske unije. Glavne točke razprave so Brexit, Turčija in migrantska politika. Glede slednje so se evropski voditelji strinjali, da je projekt finančnega podpiranja držav v Severni Afriki učinkovit način za zapiranje mediteranske migrantske poti, zato so temu namenili še dodatnih 250 milijonov evrov. Denar za to bodo morda privarčevali v Turčiji. Na pobudo nekaterih držav, med njimi tudi Nemčije, je bila sprejeta odločitev, da bodo raziskali možnosti, kako zmanjšati sredstva, ki jih Turčija dobiva kot kandidatka za članstvo v EU. Ta sredstva trenutno znašajo okoli pol milijarde evrov na leto.

Opazno pa je bilo tudi, da evropski voditelji na vrhu niso govorili o politični krizi v Kataloniji, kjer je Madrid napovedal suspenz avtonomne vlade. To ustreza španskemu premieru Rajoyu, ki si želi, da bi EU krizo obravnavala kot špansko notranjo zadevo. Tako stališče sta pred srečanjem izrazila tudi nemška kanclerka Merkel in francoski predsednik Macron.

Zaključujemo doma. Novela zakona o kazenskem zakoniku ni dobila zadostne podpore. Pravosodnega ministra Klemenčiča je namreč, poleg njegove lastne stranke, podprlo zgolj nekaj poslancev DeSUS-a in NSi-ja. Zakon, ki je že od samega začetka deležen precej kritik, je v ponovno odločanje vrnil državni svet, ki je izglasoval veto. Klemenčič je napovedal, da vlada še ne namerava vreči puške v koruzo, in napovedal nove korake v prihodnjem tednu.