deep2nav

Glifosat je herbicid, ki ga je dobrih štrideset let nazaj razvila ameriška kmetijska korporacija Monsanto. Leta 1974 je začela ta herbicid tržiti pod imenom Roundup in do leta 2000 imela za njegovo prodajo na ameriških tleh eksklu   zivne pravice. Herbicid je v času uvedbe veljal za revolucionarni izum za pridelovalce poljščin in sadja, kot enostaven in učinkovit način kako se znebiti plevela, ki jemelje prostor komercialno zanimivim rastlinam. Ker herbicid ni napadel zgolj plevela, ampak seveda tudi poljščine, so leta 1996 v Monsantu prvič na tržišče poslali tudi gensko spremenjena semena soje, ki so bila odporna na glifosat. Leta 1998 je sledila še gensko spremenjena koruza prilagojena na glifosat, ki ga Monsanto trži pod imenom Roundup. Uporaba herbicida glifosat je v Združenih državah narasla iz skoraj 12.500 ton leta 1995 na dobrih 113.000 ton leta 2014, torej v dvajsetih letih za skoraj desetkrat.

Revolucionarni herbicid glifosat je kmalu prešel v zasebno rabo, na veliko pa so ga začele uporabljati tudi mestne komunale za urejanje parkov in ulic. Po njegovi množični razširitvi so se začele počasi kazati stranske posledice na okolju in zdravju ljudi. Ena od bolj razširjenih bolezni, za katero so začeli zbolevati ameriški kmetovalci, je skupina bolezni raka limfatičnega sistema. Na sodišču v San Franciscu je bilo vloženih 250 tožb ljudi, ki so sami ali njihovi svojci zboleli zaradi izpostavljenosti temu herbicidu. Rezultat sojenja, ki še traja, je bila med drugim objava internih dokumentov Monsanta, ki dokazujejo, da je to podjetje ponarejalo dokaze o neškodljivosti herbicida.

V Evropski uniji so kmetje dobili dovoljenje za rabo glifosata leta 2002, od junija lanskega leta pa za njegovo uporabo velja začasno dovoljenje, saj države članice predloga Evropske komisije o podaljšanju dovoljenja niso potrdile. Komisija naj bi do konca leta sprejela odločitev na podlagi stališč držav članic, včeraj pa je v Bruslju v organizaciji dveh parlamentarnih odborov poteklo javno zaslišanje različnih deležnikov zaradi obtožb glede vmešavanja Monsanta v pripravo poročil evropskih nadzornih agencij v zvezi s tem herbicidom.

Evropska agencija za varnost hrane je novembra leta 2015 odločila, da glifosat za evropske državljane ne predstavlja nevarnosti. Na njihovem poročilu pa je svojo odločitev za podaljšanje utemeljevala tudi Evropska komisija. Pred odločitvijo evropske agencije je istega leta Agencija za raziskave raka pri Mednarodni zdravstveni organizaciji odločila, da glifosat uvrsti v kategorijo “verjetno” kancerogenih snovi. Zakaj se ocena obeh agencij toliko razlikuje, pojasni Nina Holland s Corporate Europe Observatory.

Izjava.

Raziskava primerjave besedil je razkrila, da je Evropska agencija za varnost hrane nekatere dele poročila preprosto prepisala iz Monsantovih raziskav o škodljivosti njihovega herbicida. V nemškem zveznem inštitutu za ocene tveganja, kjer so pripravili poročilo za evropsko agencijo, so tudi priznali, da zaradi velikega števila Monsantovih dokumentov veljavnosti določenih raziskav niti niso preverjali, temveč zgolj komentirali povzetke in zaključke.

Izjava.

Takšna praksa Evropske agencije za varnost hrane pa je očitno problematična, ko ji ob bok postavimo ugotovitve dokumentov, ki so prišli na plano pri prej omenjenih 250 tožbah proti Monsantu na sodišču v San Franciscu. Ti so namreč razkrili, da so v podjetju sami pripravljali raziskave in jih nato pošiljali znanstvenikom v podpis.

Izjava.

Za prepoved glifosatov v Evropski uniji so različne okoljevarstvene organizacije pripravile tudi državljansko pobudo, v okviru katere so na Evropsko komisijo poslale več kot milijon podpisanih izjav državljanov. Za ohranitev uporabe glifosatov sicer v Bruslju deluje skupina lobistov, ki predstavlja 29 proizvajalcev tega herbicida. Konec septembra pa so evropski poslanci Monsantovim lobistom prepovedali vstop v prostore parlamenta, saj so zavrnili udeležbo na zaslišanju glede obtožb njihovega vmešavanja v pripravo evropskih poročil. O lobiranju po bruseljskih pisarnah več pove Holland.

Izjava.

V Evropskem parlamentu so evroposlanci glede glifosata pripravili tudi alternativen predlog za Evropsko komisijo. V resoluciji so predlagali podaljšanje dovoljenja za 7 namesto 15 let ter prepoved na neprofesionalno rabo, vendar je bil predlog kasneje zavrnjen na seji Sveta Evrope. Resolucijo je med drugim podprl tudi slovenski evroposlanec Franc Bogovič, sicer član Evropske ljudske stranke in namestnik v parlamentarnem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki je pripravil včerajšnje zaslišanje. O tem, kakšno je njegovo stališče do uporabe glifosata, nadaljuje Bogovič.

Izjava.

Zadnjo besedo, ali bo glifosat ostal v rabi pri evropskih kmetih ali pa ga čaka postopen umik z evropskih trgov, bodo imeli ministri držav članic. O nadaljnjih postopkih odločanja o glifosatu današnji Offsajd zaključuje Holland.

Izjava.

 

*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta
, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *