Na tem portalu poteka "vprašaj me karkoli" ("ask me anything") dogodek. Na vsa vaša vprašanja je odgovarjal Franc Bogovič, evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke. Vprašanja bo mogoče postavljati med 16. in 26. oktobrom.

V prvi sezoni projekta DeEP smo gostili Manjo Toplak (odgovori) in Klemna Žumra (odgovori), oba z Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani.

26. 10. 2017 09.47

Vzdevek:

Integracija?

Glasovanje:

Spoštovani, kakšno je vaše stališče do predloga Evropske komisije za povečano sodelovanje policije in drugih organov držav članic na ravni EU prek Interpola pri dekodiranju šifriranih podatkov? Kako si razlagate deklarativno stališče Komisije, da bi morali pospešeno sodelovati na področju dekriptiranja, a hkrati naj s tem ne bi od podjetij zahtevali tako imenovanih "backdoors"? Kako je to sploh možno?

17. 10. 2017 21.52

Vzdevek:

Vito

Glasovanje:

Kako kot poslanec ocenjujete razmerje moči med Evropskim parlamentom, svetom in komisijo? Je ustrezna ali bi si želeli kakšne korekcije?

Odgovarja Franc Bogovič

Evropsko unijo sestavljajo države članice, ki imajo sicer vsaka svoje nacionalne institucije treh vej oblasti - zakonodajno, izvršno in sodno, smo pa v evropski zvezi povezani tudi zato, ne samo da koristimo vse temeljne svoboščine in prednosti, temveč tudi, da s prenosom dela izvrševanja nalog na evropske institucije združujemo »sile« za cilje ili dosego skupnih interesov, ki pa bi jih posamične države mnogo težje dosegle same, če sploh, še posebej v svetovnem merilu. Je pa res, in s tem se zelo se strinjam, da je proces delovanja vseh ključnih evropskih institucij, kot so Evropski svet, Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija izredno kompleksen. Zato kot tak navzven deluje kot težak birokratski aparat, kar po mojem mnenju tudi je, je pa hkrati tudi zelo res, da je sistem usklajevanja mnenj, stališč in interesov 28 oz. kmalu 27 držav članic izredno zahtevno, ne le na politični ravni (tu se namreč sestajajo najvišji politični predstavniki držav članic in usklajujejo stališča do najbolj perečih in ključnih aktualnih vprašanj EU), temveč tudi na »izvršni« (Evropska komisija) in zakonodajni (Evropski parlament). Razmerje med institucijam na evropski ravni je logično in smiselno, tudi če primerjamo z nacionalno »delitvijo« oblasti v naši državi denimo, bi si pa marsikdaj želel, da bi bilo delovanja tega razmerja bilo bolj učinkovito in predvsem operativnejše in odzivnejše, in ne toliko »mastodont-ovsko«. Predvsem pa si želim, da bi Slovenija kot država začela na bruseljskem parketu igrati bolj strateško, preudarno in organizirano vlogo, kot pa jo igra sedaj. In to v vseh evropskih institucijah, kot tudi sicer prek interesnih združenjih in drugih organizacij, ki so aktivne v Bruslju. Več bi morali investirati v svojo vlogo v Bruslju, več strokovnega kadra – in delovati bolj povezano in strateško.. Primer teran je na primer pokazal, kako so se te igre zavzemanja za svoje interese v Bruslju šli naši sosedje, ki imajo pole predstavništva države pri EU oz. veleposlaništva, tudi predstavništva svojih regij in županij. Dokler bomo v Sloveniji delovali po logiki, da v Bruslju ne moremo veliko vplivati, ker smo majhni in ker nam je škoda kakega evra več za boljšo ekipiranost in strokovnost naših predstavništev, bo za nas na bruseljskem parketu toliko težje zastopati in ščititi naše interese.

18. 10. 2017 17.09

Vzdevek:

Blaž

Glasovanje:

Pozdravljeni, kakšno je vaše stališče do pogojevanja dodeljevanja evropskih sredstev državam članicam s podporo evropskim vrednotam in skupnemu projektu?

Odgovarja Franc Bogovič

Na septembrskem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu smo glasovali o poročilu o preglednosti in odgovornosti v EU, glede katerega smo se v politični sku EPP zavzeli tudi za večjo transparentnost pri financiranju nevladnih organizacij iz naslova evropskega proračuna, ne zgolj za transparentost delovanja evropskih institucij in ostalih organizacij. Leta 2015 so npr. nevladne organizacije širom EU prejele skoraj 1.3 milijarde sredstev evropskega proračuna, za katere ne vemo natančno, kdo jih je uporabljal in za kakšen namen so bila uporabljena. Žal naši amandmaji k navedenemu poročilu, s katerimi smo želeli zagotoviti večjo transparentnost porabe sredstev ter da se ta sredstva resnično porabljajo v skladu z vrednotami, na katerih se je evropska integracija začela in se gradi tudi danes, niso bili podprti. Dodeljevanje sredstev proračuna EU organizacijam, ki namenoma škodijo EU in pri svojem delu uporabljajo celo nezakonite prakse, leži ter razširjajo »fake news«, je zato po mojem mnenju neupravičeno.

20. 10. 2017 00.03

Vzdevek:

yolo

Glasovanje:

Ali ste ponosni na naše mlade kmete?

Odgovarja Franc Bogovič

Zelo! Ravno včeraj je v Evropskem parlamentu potekal 4. Kongres evropskih mladih kmetov, na katerem je je Slovenijo zastopala 13-članska delegacija, v kateri je bil tudi najinovativnejši slovenski kmet l. 2016 Toni Kukenberger. Toni je s svojim izumom, prenosnim molziščem, tudi sodeloval v tekmovanju za najbolj inovativne projekte, kjer na žalost ni zmagal, a vseeno pokazal, da smo lahko Slovenci zelo ponosni na njega in na številne mlade kmete! EU v okviru Skupne kmetijske politike namenja veliko sredstev za spodbude mladim kmetom v okviru neposrednih plačil kot v programih razvoja podeželja, seveda pa mlade za kmetovanje motivirajo tudi ostali dejavniki, kot npr. informacijska tehnologija in njena uporaba v kmetijstvu. Sam vidim projekt “Pametne vasi”, ki ga ravnokar zaganjamo, kot enega izmed korakov, ki bo mlade obdržal na podeželju in v kmetijstvu.

20. 10. 2017 10.00

Vzdevek:

Vito

Glasovanje:

Dejali ste, da je delitev oblasti med "izvršno" in "zakonodajno" vejo v EU podobno, kot na nacionalni ravni. Vendar ima na nacionalni ravni parlament pravico do zakonodajne pobude, na evropski pa ne. Bi se kot poslanec zavzemali za dodelitev te pristojnosti?

Odgovarja Franc Bogovič

Menim, da je sistem soodločanja o zakonodaji EU, kot velja od uveljavitve Lizbonske pogodbe dalje, ustrezen. Evropski parlament in evropski poslanci namreč še nikoli prej ni imel tako širokih pristojnosti kot jih ima sedaj. Menim, da je prav, da zakonodajna pobuda ostaja v pristojnosti Evropske komisije, saj ta že pred vložitvijo predloga v odločanje parlamentu in Svetu EU opravi številna posvetovanja, tako z deležniki kot državami članicami, in pripravi oceno učinka, v kateri temeljito opiše trenutno stanje na določenem področju, ki ga želi z zakonodajo spremeniti. Skratka, ima bistveno večji »aparat« za pripravo izhodišč za vložitev zakonodaje. Ker je t.i. postopek soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom, lahko dolgotrajen in zapleten, se pogostokrat zgodi, da je končno besedilo akta, ki ga potrdita omenjeni instituciji, popolnoma drugačen od osnovnega predloga Komisije. Kljub odsotnosti pristojnosti zakonodajne pobude, je vpliv Evropskega parlamenta na vsebino zakonodaje zelo velik, po mojih izkušnjah bistveno večji kot npr. vpliv slovenskega Državnega zbora na nek zakon, ki ga predlaga Vlada RS. Poleg tega ima Evropski parlament možnost sprejemanja nezakonodajnih aktov (t.i. samoiniciativna poročila, resolucije, idr.), s katerimi predstavi svoj pogled na urejanje določenega področja in pozove Komisijo k ukrepanju. Kljub načeloma nezavezujoči naravi tovrstnih aktov, Komisija pripravi odziv nanje in v večini primerov tudi vključi vsebino iz tovrstnih aktov že v same predloge zakonodaje.

20. 10. 2017 10.23

Vzdevek:

Jan K

Glasovanje:

Pozdravljeni, sam sicer nisem kmet, me pa zelo zanima Brexit. Kakšne so možne posledice britanskega izstopa iz EU na evropsko in slovensko kmetijstvo?

Odgovarja Franc Bogovič

Brexit zagotovo ni bila dobra novica za EU. Britanci so bili po moji oceni na žalost žrtve vzpona precej neodgovornega populizma in nacionalizma, pa tudi svojih dolgoletnih vladajočih politikov, ki so za krepitev svojih položajev v notranji politiki EU vedno prikazovali kot glavnega krivca za vse težave v Veliki Britaniji. Bili pa so Britanci žal tudi premalo ozaveščeni o pozitivnih učinkih EU tudi za njihovo državo. Kakorkoli, Brexit lahko obžalujemo, vsekakor pa ga moramo spoštovati kot dejstvo, ki že intenzivno zaposluje EU. Pozdravljam, da so voditelji 27-ih držav članic EU minuli petek (20. 10. 2017) pozvali k začetku notranjega dialoga oz. notranjih pripravljalnih pogovorov o prihodnjih odnosih z Veliko Britanijo in o prehodnem obdobju po Brexitu in upam, da bo čimprej prišlo do preboja v pogajanjih med EU in VB v zvezi s tem. EU mora vsekakor biti enotna, v ospredje dati interese državljanov tako EU kakor Združenega kraljestva, in ustvariti ločitev, ki bo zagotavljala spodobno sobivanje tudi v prihodnosti. Poudarek je na temu, da se moramo najprej dogovoriti o razhodu, in rešiti nejasnosti okoli izstopa VB iz EU. In šele, ko bo to vse jasno, se bomo posvetili prihodnjim odnosom med VB in EU. Trenutno so najbolj pomembna vprašanja spoštovanje finančnih obveznosti VB do dokončnega izstopa, ureditev statusa državljanov EU v VB in njihovih državljanov v državah EU, ureditev mejnega vprašanja med Irsko in Severno Irsko ter opredelitev prehodnega obdobja. Bistvo je, da mora razlika med članico in nečlanico biti jasno razvidna, zato si VB ne more obetati posebnih ugodnosti. Glede na dejstvo, da dogovora o vseh teh temeljnih vprašanjih še ni, je ta hip tudi nemogoče oceniti, kakšne vse posledice Brexita bodo tudi za evropsko in slovensko gospodarstvo, posamezne panoge in tudi za kmetijstvo. Ker pa je britansko gospodarstvo eno največjih na skupnem evropskem trgu, tudi kmetijskem, posledice seveda bodo. Zmagovalca pri Brexitu ne bo, in ocenjujem, da bomo vsi nekaj izgubili, tudi Slovenija. Velika Britanija prav gotovo ne bo mogla ostati enakovredna članica skupnega trga, kot je sedaj, kar pomeni dodatne trgovinske ovire, dodatno administracijo, morebitne carinske dajatve ...

20. 10. 2017 14.25

Vzdevek:

jan zb

Glasovanje:

Pobuda, da bi vsem v EU, ki dopolnijo 18 let podarili brezplačno karto InterRail, s katero bi lahko potovali po Evropi je lani po začetnem entuziazmu propadla, kar se mi zdi velika škoda. Zakaj se kaj takega ne uresniči?

Odgovarja Franc Bogovič

Pobuda vodje politične skupine EPP Manfreda Webra o brezplačni InterRail vozovnici vsakemu Evropejcu in Evropejki, ki dopolni 18 let, je naletela na veliko odobravanje poslancev Evropskega parlamenta, čemur sem se pridružil tudi sam. Bistveno pri tej pobudi je: približati mladim Evropejcem in tudi mladim Slovencem, idejo in vrednote Evropske unije že v trenutku, ko šele začenjajo stopati na svojo samostojno pot ter pokazati, kakšne so prednosti Evropske unije, kako deluje prost pretok ljudi, kakšno je življenje brez mejnih kontrol v primerjavi z državami izven povezave, spoznavati multijezičnost, druge kulture, navade… Dejstvo je, da mlajše generacije, ki niste preživele vojn, zaprtih mej in strogih obmejnih kontrol, različnih denarnih valut, neurejenih delovnih pogojev itd., izgubljate občutek za to, kaj nam je povezovanje in sodelovanje znotraj Evrope dejansko prineslo v zadnjih petdesetih letih. Zato je med mladimi tudi zaznati porast nacionalizma in anarhizma, saj dosežke EU dojemajo kot samoumevne oz. se osredotočajo zgolj na določene parcialne negativne učinke. Predlog žal ne gre naprej s takšno dinamiko, kot bi si želeli, saj so finančni učinki ocenjeni na okrog 1,6 milijarde EUR letno, toliko sredstev pa Evropska komisija nima na »rezervi« v proračunu za letošnje leto. Je pa Komisija našla 2,5 milijona EUR, ki jih je namenila za potovanja mladih po Evropi, ne glede na vrsto prevoznega sredstva, pri čemer se seveda daje prednost okolju prijaznejšim načinom potovanja (vlak). Za naslednje leto je za ta program predvidenih okrog 12 mio EUR, s čemer naj bi zagotovili potovanje 40.000 mladim. Vsekakor pa se strinjam, da bi se moralo pri takšnih pobudah bolj gledati na druge učinke, ki bi jih to prineslo, kot zgolj na denar.

20. 10. 2017 14.37

Vzdevek:

Zmeden ekolog

Glasovanje:

Kakšna bi morala biti prihodnost evropskega kmetijstva? Je to intenzivno kmetijstvo po ameriškem modelu, ki je visoko produktivno, a lahko tudi ekološko sporno? ali ekološko in sonaravno kmetijstvo, ki pa na enoto dela in površine proizvede precej manj?

Odgovarja Franc Bogovič

Glede prihodnosti kmetijstva v EU je po mojem mnenju treba odgovoriti na 3 ključna vprašanja: 1. Kako izboljšati družbeno sprejemljivost kmetijstva? 2. Kako izkoristiti nove tehnologije v kmetijstvu in zagotoviti hitrejši prenos znanja? 3. Kakšna naj bo Skupna kmetijska politika EU po l. 2020? Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je tudi uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. A brez tega v sodobnem, konvencionalnem kmetijstvu ter ob naraščajočim potrebam potrebam po hrani, ne gre. Kar pa ne pomeni, da na evropskih in slovenskih poljih in travnikih ni mogoče sobivanje konvencionalnega, ekološega in biodinamičnega kmetijstva. Odličnost evropske kmetijske politike je ravno to, da spodbuja vse tipe kmetijstva in postavlja visoke standarde pridelave pri vseh tipih kmetovanja. Rezultat tega je najbolj zdrava in kakovostna hrana na svetu. Vendar je treba dobre kmetijske prakse na ustrezen način predstaviti potrošnikom, ki so jim, roko na srce, premalo poznane. Današnje kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..), kar bo nedvomno narekovalo tempo kmetovanja v prihodnje. Cilj novih tehnologij kmetovanje je pridelati več z nižjimi obremenitvami okolja, saj standardi varstva okolja postajajo vedno ostrejši. Oblikovanje nove skupne kmetijske politike EU (SKP) za obdobje po letu 2020 torej mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča, pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev). Nedvomno se bo okrepila tudi t.i. zelena komponenta SKP, ki ponuja številne ukrepe za bolj trajnostne kmetijske prakse, veliko pozornosti pa bo namenjene tudi že omenjenim novim tehnologijam.

21. 10. 2017 13.16

Vzdevek:

notes

Glasovanje:

Koga boste volili na predsedniških volitvah?

Odgovarja Franc Bogovič

V prvem krogu sem podprl kandidatko SLS Suzano Lauro Krause, glede podpore enemu izmed preostalih dveh kandidatov v drugem krogu pa se še odločam.

16. 10. 2017 14.48

Vzdevek:

miskomunikacijski tehnolog

Glasovanje:

Zanima me, če lahko poveste kaj več o pametnih vaseh. Katere tehnološke inovacije prinašajo?

Odgovarja Franc Bogovič

Hvala za vprašanje! O konceptu »pametnih mest« se govori že dlje časa, imamo tudi že številne primere le-teh, ki izkoriščajo sodobno IKT za izboljševanje raznoraznih storitev v mestih. V kolikor podeželje temu trendu ne bo sledilo in bomo vse znanje in tehnologijo »pustili« v mestih, tvegamo povečanje izseljevanja s podeželskih območij v mesta in povečanje razvojnega zaostanka med urbanimi in podeželskimi območji. Zato sva z madžarskim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem (S&D) že konec prejšnjega leta zagnala akcijo Pametne vasi, h kateri je aktivno pristopila tudi Evropska komisija. Zaradi razsežnosti tem, saj se projekt dotika tako mobilnosti kot regionalnega razvoja in naprednih tehnologij v kmetijstvu, so projekt aktivno podprli kar trije evropski komisarji, poleg slovenske komisarke Violete Bulc še komisarja za regionalno politiko Corina Cretu in komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Pri našem projektu Pametnih vasi namreč gre za široko zastavljen koncept, katerega namen je na podeželju s pomočjo novih tehnologij obdržati delovna mesta oziroma z novimi delovnimi mesti nadomeščati tista, ki zaradi napredka ugašajo. Glavni namen je torej zmanjšati že omenjeno razvojno vrzel, ki nastaja med mesti in podeželjem. Če želimo izboljšati kakovost življenja na podeželju, moramo poskrbeti predvsem za mlade in za njihove zaposlitve. V kolikor bomo zagotovili infrastrukturo za širokopasovne povezave, nam lahko nove tehnologije pri tem zelo pomagajo. Govora je predvsem o povezovanju kmetijske dejavnosti s pomočjo tehnoloških platform na področju trženja in prodaje, uporabi modernih tehnoloških rešitev v kmetovanju, povečanju mobilnosti na podeželju z razvojem storitvene dejavnosti na tem področju (aktivacija zasebnih in javnih vozil, ki večino časa niso v uporabi), določene nove tehnološke rešitve pa lahko pomagajo tudi h bolj kakovostnem položaju na področju sociale in skrbi za starejše, zdravstva in turizma. Z velikim veseljem lahko povem, da je za ta projekt zagotovljenih 3.3 mio EUR sredstev in je že uvrščen v predlog proračuna za l. 2018, EP potrjeval predvidoma že prihodnji teden v Strasbourgu. Ko bo proračun tudi dokončno sprejet, bo Evropska komisija v pričetku naslednjega leta pripravila razpis v vseh državah članicah EU za izvedbo t. i. pripravljalnega ukrepa. Ker bo zagotovo šlo za več primerov izvedbe projektov, resno računam, da se bodo slovenska tehnološka podjetja povezala in pripravila konkurenčen skupni predlog ter bomo tako dobili pilotni primer »pametne vasi« tudi v Slovenijo. To je lahko tudi odlična osnova za pridobivanje evropskih sredstev iz tega naslova po tem, ko bo Evropska komisija program, v kolikor se bo izkazal za uspešnega, podprla tudi z bistveno bolj konkretno vsoto v sklopu programa razvoja podeželja, regionalne politike in financiranja raziskovalnih dejavnosti EU v finančni perspektivi 2021 – 2027.

Error | DeEP

Error

Error message

Warning: file_get_contents(https://radiostudent.si/appi/tag/62463/0): Failed to open stream: HTTP request failed! HTTP/1.1 403 Forbidden in deepimport_povleci_json() (line 32 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
Warning: Trying to access array offset on null in deepimport_povleci_json() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
Warning: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at /var/www/new.radiostudent.si/includes/common.inc:2861) in drupal_send_headers() (line 1554 of includes/bootstrap.inc).
TypeError: array_keys(): Argument #1 ($array) must be of type array, null given in array_keys() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).

The website encountered an unexpected error. Please try again later.

deep2nav

Error

Error message