Glede prihodnosti kmetijstva v EU je po mojem mnenju treba odgovoriti na 3 ključna vprašanja: 1. Kako izboljšati družbeno sprejemljivost kmetijstva? 2. Kako izkoristiti nove tehnologije v kmetijstvu in zagotoviti hitrejši prenos znanja? 3. Kakšna naj bo Skupna kmetijska politika EU po l. 2020? Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je tudi uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. A brez tega v sodobnem, konvencionalnem kmetijstvu ter ob naraščajočim potrebam potrebam po hrani, ne gre. Kar pa ne pomeni, da na evropskih in slovenskih poljih in travnikih ni mogoče sobivanje konvencionalnega, ekološega in biodinamičnega kmetijstva. Odličnost evropske kmetijske politike je ravno to, da spodbuja vse tipe kmetijstva in postavlja visoke standarde pridelave pri vseh tipih kmetovanja. Rezultat tega je najbolj zdrava in kakovostna hrana na svetu. Vendar je treba dobre kmetijske prakse na ustrezen način predstaviti potrošnikom, ki so jim, roko na srce, premalo poznane. Današnje kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..), kar bo nedvomno narekovalo tempo kmetovanja v prihodnje. Cilj novih tehnologij kmetovanje je pridelati več z nižjimi obremenitvami okolja, saj standardi varstva okolja postajajo vedno ostrejši. Oblikovanje nove skupne kmetijske politike EU (SKP) za obdobje po letu 2020 torej mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča, pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev). Nedvomno se bo okrepila tudi t.i. zelena komponenta SKP, ki ponuja številne ukrepe za bolj trajnostne kmetijske prakse, veliko pozornosti pa bo namenjene tudi že omenjenim novim tehnologijam.

Hvala za vprašanje! O konceptu »pametnih mest« se govori že dlje časa, imamo tudi že številne primere le-teh, ki izkoriščajo sodobno IKT za izboljševanje raznoraznih storitev v mestih. V kolikor podeželje temu trendu ne bo sledilo in bomo vse znanje in tehnologijo »pustili« v mestih, tvegamo povečanje izseljevanja s podeželskih območij v mesta in povečanje razvojnega zaostanka med urbanimi in podeželskimi območji. Zato sva z madžarskim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem (S&D) že konec prejšnjega leta zagnala akcijo Pametne vasi, h kateri je aktivno pristopila tudi Evropska komisija. Zaradi razsežnosti tem, saj se projekt dotika tako mobilnosti kot regionalnega razvoja in naprednih tehnologij v kmetijstvu, so projekt aktivno podprli kar trije evropski komisarji, poleg slovenske komisarke Violete Bulc še komisarja za regionalno politiko Corina Cretu in komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Pri našem projektu Pametnih vasi namreč gre za široko zastavljen koncept, katerega namen je na podeželju s pomočjo novih tehnologij obdržati delovna mesta oziroma z novimi delovnimi mesti nadomeščati tista, ki zaradi napredka ugašajo. Glavni namen je torej zmanjšati že omenjeno razvojno vrzel, ki nastaja med mesti in podeželjem. Če želimo izboljšati kakovost življenja na podeželju, moramo poskrbeti predvsem za mlade in za njihove zaposlitve. V kolikor bomo zagotovili infrastrukturo za širokopasovne povezave, nam lahko nove tehnologije pri tem zelo pomagajo. Govora je predvsem o povezovanju kmetijske dejavnosti s pomočjo tehnoloških platform na področju trženja in prodaje, uporabi modernih tehnoloških rešitev v kmetovanju, povečanju mobilnosti na podeželju z razvojem storitvene dejavnosti na tem področju (aktivacija zasebnih in javnih vozil, ki večino časa niso v uporabi), določene nove tehnološke rešitve pa lahko pomagajo tudi h bolj kakovostnem položaju na področju sociale in skrbi za starejše, zdravstva in turizma. Z velikim veseljem lahko povem, da je za ta projekt zagotovljenih 3.3 mio EUR sredstev in je že uvrščen v predlog proračuna za l. 2018, EP potrjeval predvidoma že prihodnji teden v Strasbourgu. Ko bo proračun tudi dokončno sprejet, bo Evropska komisija v pričetku naslednjega leta pripravila razpis v vseh državah članicah EU za izvedbo t. i. pripravljalnega ukrepa. Ker bo zagotovo šlo za več primerov izvedbe projektov, resno računam, da se bodo slovenska tehnološka podjetja povezala in pripravila konkurenčen skupni predlog ter bomo tako dobili pilotni primer »pametne vasi« tudi v Slovenijo. To je lahko tudi odlična osnova za pridobivanje evropskih sredstev iz tega naslova po tem, ko bo Evropska komisija program, v kolikor se bo izkazal za uspešnega, podprla tudi z bistveno bolj konkretno vsoto v sklopu programa razvoja podeželja, regionalne politike in financiranja raziskovalnih dejavnosti EU v finančni perspektivi 2021 – 2027.

Kot evropskemu poslancu se mi je v veliko veselje sestajati z različnimi ljudmi, tako z »navadnimi« državljani, kot tudi s predstavniki raznoraznih interesnih združenj, ki predstavljajo stališča svojih članov, pa naj gre za Greenpeace, Monsanto ali sindikalno združenje. Žal opažam, da v Sloveniji termin »lobiranje« povezujemo z napol kriminalnim dejanjem, podkupovanjem, in še čem. Realnost je seveda popolnoma drugačna. Kot nadomestni član odbora AGRI se večinoma sestajam s predstavniki, ki zastopajo interese kmetijskega sektorja, pa naj gre za lobiste ekoloških pridelovalcev ali industrije proizvodnje gnojil. Poslušam mnenja in pripombe vseh, odločam pa se popolnoma samostojno. Politiki kot oblikovalci zakonodaje namreč moramo poslušati mnenja in pripombe tistih, ki vedo več od nas na določenem področju in jih zakonodaja najbolj zadeva, saj sprejemanje zakonodaje zaradi same sebe, zgolj zaradi ene »kljukice« več v programu zakonodajnega dela, nima popolnoma nobenega smisla. Sprejemanje evropske zakonodaje je zaradi stalnega medsebojnega nadzora in potrebe po dogovarjanju med tremi ključnimi institucijami - Sveta EU, Evropskega parlamenta in Evropske komisije - ter stalne vključenosti civilne družbe v proces odločanja, namreč tako zapleten proces, da je sprejetje zakonodaje, ki bi favorizirala točno določeno podjetje ali skupino podjetij, praktično nemogoče. Glede predstavnikov Monsanta pa moram reči, da se do sedaj še nisem srečal z njimi. Glede na to, da je vodstvo Evropskega parlamenta lobistom Monsanta pred kratkim celo preklicalo akreditacije za vstop v EP, tudi močno dvomim, da se bomo kdaj srečali.

Zelo zanimiv je vaš projekt DeEP, v katerem sem z velikim veseljem sodeloval, kot vselej pa tudi z veseljem sodelujem z vašim Radiom Študent. Čeprav je tale debatni projekt časovno zahteven in intenziven (10 zaporednih dni kakršnihkoli vprašanj) in ste mi v njem zastavili resnično kopico najrazličnejših vprašanj, da sem včasih komaj našel čas v celodnevnih prenatrpanih urnikih z mnogoterimi obveznosti, v tem časovnem obdobju na relaciji Strasbourg – Bruselj – Ljubljana – Krško – in še nekaj krajev po Sloveniji ter na Zahodnem Balkanu (Beograd, Srbija). Podpiram vsak tak, podoben ali drugačen projekt, platformo, ki omogoča prostor za razpravo neposredno z državljani in o aktualnih temah, ki se tičejo vseh nas in so pomembne za naše prihodnje življenje, tako v EU kot v Sloveniji. Zato moje iskrene čestitke za projekt in želim vam, da ga čim bolj popularizirate. :)