Main menu

Vprašanja - arhiv

Na prvem "vprašaj nas karkoli" dogodku je sodelovala Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.


18. 4. 2017 19.32
Vzdevek: 
Matilda
Glasovanje: 
Povprečno: 3.2 (12 votes)
Kje je boljši nightlife - v Bruslju ali Strassbourgu?
Odgovarja Manja Toplak
Bruselj :)

23. 4. 2017 08.57
Vzdevek: 
EU
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
V zadnjih letih je vse bolj pogosto uporabljena "metoda odprte koordinacije" pri določanju politik, ki sledijo ciljem EU. Pri tej metodi se v celoti obide odločanje v Evropskem parlamentu. Ali to pomeni, da lahko v prihodnosti začnemo pod vprašaj postavljati obstoj EU parlamenta, zlasti v kolikor se izkaže, da bi bila večina EU politik usklajena s tem mehanizmom?
Odgovarja Manja Toplak
Odprta metoda usklajevanja je metoda za določitev in sprejetje smernic in skupnih ciljev, s katero se pripravijo kazalci in opredeli najboljša praksa le na tistih na področjih, na katerih EU nima pristojnosti ali pa si pristojnosti deli ali je pooblaščena za izvajanje podpornih ukrepov. S to metodo torej ni mogoče usklajevati večine EU politik, saj se uporablja le na področjih, ki so v pristojnosti držav članic, kot so zaposlovanje, socialno varstvo, izobraževanje, mladi in poklicno usposabljanje. Odprto metodo usklajevanja v Evropski uniji je mogoče opisati kot obliko nezavezujočega prava. Je način medvladnega oblikovanja politike, ki ne vodi k zavezujočim zakonodajnim ukrepom EU in od držav EU ne zahteva, da sprejemajo ali spreminjajo svoje zakone. Po začetnem navdušenju v poznih 1990-ih, so analitiki do metode vedno bolj kritični, predvsem zaradi dvomov o njeni učinkovitosti zaradi njene politične nepomembnosti na nacionalni ravni in pomanjkanja nadzornih mehanizmov. Prihodnost odprte metode usklajevanja je v tem trenutku negotova. Verjetno se bo uporabljala le na tistih področjih politike, ki ne ogrožajo metode skupnosti, torej metode, ki vključuje uporabo rednega zakonodajnega postopka, kot je določeno v členu 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

19. 4. 2017 13.02
Vzdevek: 
Evropska revo-lucija
Glasovanje: 
Povprečno: 2.6 (10 votes)
V "Francoski revoluciji" so revolucionarji tiste "kronane" glave požagali-giljotinirali v nekaj dneh. Vprašanje: koliko časa bodo lačne, obubožane, razpizdene-vedno bolj jezne evropske množice potrebovale, da staknejo glave evroparlamentar-cev-k, evrokomisije, in pripadajočih "institucij?" Na svetlih temeljih svetle evropske tradicije ropanja in žaganja, vas lepo pozdravljam.
Odgovarja Manja Toplak
Tovrstna surova tradicija v državah oz. entitetah na območju današnje Evropske unije se je postopno prekinila z uvedbo demokracije, ki na bolj civiliziran način omogoča menjavo voditeljev s katerimi nismo zadovoljni, in sicer na demokratičnih volitvah. Naslednje volitve v Evropski parlament bodo leta 2019, ko se ponovno menja tudi vrh Evropske komisije. Evropske volitve potekajo vsakih 5 let. V vsaki državi članici se izvoli določeno število poslancev Evropskega parlamenta, teh je skupaj 751. V Sloveniji se voli 8 poslancev. Ena izmed prvih nalog novoizvoljenega Parlamenta je izvolitev novega predsednika Evropske komisije (izvršilni organ EU). Države članice morajo pri izbiri kandidata upoštevati rezultate evropskih volitev. Če kandidat ne dobi zadostne večine v Parlamentu, morajo države članice najkasneje v mesecu dni predlagati novega kandidata. Skozi strog parlamentarni izbirni postopek morajo tudi kandidati za komisarje.

24. 4. 2017 16.01
Vzdevek: 
Leon S.
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (4 votes)
Zakaj je evropski parlament tako prazen? Zakaj med 700 plus poslanci včasih ni moč našteti niti 100 prisotnih?
Odgovarja Manja Toplak
V času zasedanja v Strasbourgu so poslanci prisotni v plenarni dvorani, kjer se odvijajo razprave in glasovanja, imajo pa tudi številne dodatne obveznosti. Splošna značilnost dela Evropskega parlamenta je, da niso vsi poslanci nenehno prisotni v plenarni dvorani tekom celotnega plenarnega zasedanja. To bi bilo komaj mogoče, ker se po navadi seje začnejo ob 9.00 zjutraj (ali še prej) in trajajo do 23.00 zvečer. Poslanci delajo tudi, če niso prisotni v polkrožni dvorani, saj v posameznih odborih pripravljajo zakonodajne predloge, preden so ti obravnavani na plenarnem zasedanju. Tudi specializacija poslancev je razlog za to, da se posameznih razprav udeležujejo predvsem strokovnjaki političnih skupin za določeno temo, ne pa vsi poslanci. Nenazadnje pa prisotnost vseh poslancev v plenumu med celotnim zasedanjem ne bi bila združljiva z drugimi obveznostmi poslancev, kot so sestanki političnih skupin, tiskovne konference, srečanja z obiskovalci iz svojih volilnih okrožij itd.

19. 4. 2017 14.16
Vzdevek: 
xxyxx
Glasovanje: 
Povprečno: 3.3 (7 votes)
Kako se je spremenilo delo evrokrata odkar ste začeli z delom za EP?
Odgovarja Manja Toplak
Osebno ne občutim kakšnih sprememb.

25. 4. 2017 10.12
Vzdevek: 
Zavesa
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Katera je najboljzabavna stvar, ki se vam je zgodila na delu za EP, oziroma katera anekdota (ki ste jo slišali ali doživeli) iz EP vam je najljubša.

19. 4. 2017 14.19
Vzdevek: 
Vinko Grojzdek
Glasovanje: 
Povprečno: 3.3 (7 votes)
Evrokrati katere narodnosti so najbolj lame?
Odgovarja Manja Toplak
Tisti, ki nosijo bele nogavice na črno obleko :) pa po možnosti še s prekratkimi hlačnicami!

25. 4. 2017 10.14
Vzdevek: 
mimi mercedes
Glasovanje: 
Povprečno: 4 (3 votes)
Kako ste zadovoljni s svojimi nadrejenimi?

19. 4. 2017 14.34
Vzdevek: 
JANES
Glasovanje: 
Povprečno: 2.8 (10 votes)
KAKO DELUJE EVROPSKI PARLAMENT??
Odgovarja Manja Toplak
Vloga Evropskega parlamenta ni le spodbujati demokratično sprejemanje odločitev v Evropi, temveč tudi podpirati boj za demokracijo, svobodo govora in pravične volitve po vsem svetu. Evropski parlament je z zaporednimi spremembami evropskih temeljnih pogodb vztrajno pridobival nove pristojnosti, zaradi česar ima kot edini neposredno izvoljeni organ EU čedalje večji vpliv. Parlament ima tako vlogo zakonodajnega organa EU in je pomemben glas državljanov, ki svoje predstavnike v Evropskem parlamentu izvolijo na neposrednih in splošnih volitvah, z namenom, da zastopajo njihove interese. Parlament večino evropske zakonodaje oblikuje in sprejme skupaj s Svetom EU v rednem zakonodajnem postopku oziroma v soodločanju. Ena izmed prvih nalog novoizvoljenega Parlamenta je izvolitev novega predsednika Evropske komisije. Nadzira tudi delo Komisije in drugih organov EU ter sodeluje z nacionalnimi parlamenti držav članic EU, ki prispevajo svoja mnenja. Samo delovanje poteka tako, da Evropski parlament izvoli svojega predsednika za mandat dveh let in pol, ki zastopa Parlament pred drugimi institucijami EU in zunanjim svetom, pri čemur mu pomaga 14 podpredsednikov. Delo Parlamenta v splošnem poteka v dveh delih, in sicer kot priprave na plenarno zasedanje (evroposlanci opravljajo to nalogo v 20 parlamentarnih odborih, ki so specializirani za posebna področja dejavnosti EU, o vprašanjih pa razpravljajo tudi politične skupine) ter kot plenarno zasedanje (teh se udeležujejo vsi evroposlanci; parlament prouči predlagano zakonodajo in glasuje o spremembah, preden sprejme odločitev glede celotnega besedila).

25. 4. 2017 15.31
Vzdevek: 
tihomir
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (4 votes)
Mane pa ful zanima, kaj pomenijo različne barve tednov evropskih poslancev. Slišal sem za zelenega, ko so poslanci doma in rdečega, ko je plenarka. Lahko razložite natančeje.
Odgovarja Manja Toplak
Modra, rožnata, rdeča, turkizna: to so barve, ki na koledarju Evropskega parlamenta označujejo različne aktivnosti poslancev. Modra - politične skupine: V tednih, ki so označeni z modro barvo, poslanci delajo v svojih političnih skupinah. V Parlamentu se poslanci namreč ne združujejo glede na svojo nacionalnost, ampak glede na politična stališča. V političnih skupinah poslanci usklajujejo svoja stališča v zvezi z zakonodajnimi predlogi, o katerih tečejo razprave v odborih ali so predloženi v glasovanje na plenarnih zasedanjih. V Evropskem parlamentu je zastopanih osem političnih skupin. Rožnata - zasedanja odborov: V tednih, ki so označeni z rožnato barvo, poslanci delajo v odborih. Vsi zakonodajni predlogi Evropske komisije so najprej obravnavani v pristojnem odboru. Tam lahko poslanci predlagajo spremembe zakonodaje. Odbor nato oblikuje poročilo, o katerem glasujejo poslanci na plenarnem zasedanju. Parlament ima 20 odborov, dva pododbora in en posebni odbor. Rdeča - plenarna zasedanja: V tednih, ki so označeni z rdečo barvo, potekajo plenarna zasedanja Parlamenta. Na njih potekajo glasovanja o zakonodajnih predlogih. Turkizna - delo izven Parlamenta: V tednih, ki so označeni s turkizno barvo, poslanci delajo izven Evropskega parlamenta. Lahko kot člani delegacij potujejo na tuje, ali pa se mudijo v svojih volilnih okrajih.