Main menu

Vprašanja - arhiv

Na prvem "vprašaj nas karkoli" dogodku je sodelovala Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.


25. 4. 2017 10.12
Vzdevek: 
Zavesa
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Katera je najboljzabavna stvar, ki se vam je zgodila na delu za EP, oziroma katera anekdota (ki ste jo slišali ali doživeli) iz EP vam je najljubša.

19. 4. 2017 14.19
Vzdevek: 
Vinko Grojzdek
Glasovanje: 
Povprečno: 3.3 (7 votes)
Evrokrati katere narodnosti so najbolj lame?
Odgovarja Manja Toplak
Tisti, ki nosijo bele nogavice na črno obleko :) pa po možnosti še s prekratkimi hlačnicami!

25. 4. 2017 10.14
Vzdevek: 
mimi mercedes
Glasovanje: 
Povprečno: 4 (3 votes)
Kako ste zadovoljni s svojimi nadrejenimi?

19. 4. 2017 14.34
Vzdevek: 
JANES
Glasovanje: 
Povprečno: 2.8 (10 votes)
KAKO DELUJE EVROPSKI PARLAMENT??
Odgovarja Manja Toplak
Vloga Evropskega parlamenta ni le spodbujati demokratično sprejemanje odločitev v Evropi, temveč tudi podpirati boj za demokracijo, svobodo govora in pravične volitve po vsem svetu. Evropski parlament je z zaporednimi spremembami evropskih temeljnih pogodb vztrajno pridobival nove pristojnosti, zaradi česar ima kot edini neposredno izvoljeni organ EU čedalje večji vpliv. Parlament ima tako vlogo zakonodajnega organa EU in je pomemben glas državljanov, ki svoje predstavnike v Evropskem parlamentu izvolijo na neposrednih in splošnih volitvah, z namenom, da zastopajo njihove interese. Parlament večino evropske zakonodaje oblikuje in sprejme skupaj s Svetom EU v rednem zakonodajnem postopku oziroma v soodločanju. Ena izmed prvih nalog novoizvoljenega Parlamenta je izvolitev novega predsednika Evropske komisije. Nadzira tudi delo Komisije in drugih organov EU ter sodeluje z nacionalnimi parlamenti držav članic EU, ki prispevajo svoja mnenja. Samo delovanje poteka tako, da Evropski parlament izvoli svojega predsednika za mandat dveh let in pol, ki zastopa Parlament pred drugimi institucijami EU in zunanjim svetom, pri čemur mu pomaga 14 podpredsednikov. Delo Parlamenta v splošnem poteka v dveh delih, in sicer kot priprave na plenarno zasedanje (evroposlanci opravljajo to nalogo v 20 parlamentarnih odborih, ki so specializirani za posebna področja dejavnosti EU, o vprašanjih pa razpravljajo tudi politične skupine) ter kot plenarno zasedanje (teh se udeležujejo vsi evroposlanci; parlament prouči predlagano zakonodajo in glasuje o spremembah, preden sprejme odločitev glede celotnega besedila).

25. 4. 2017 15.31
Vzdevek: 
tihomir
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (4 votes)
Mane pa ful zanima, kaj pomenijo različne barve tednov evropskih poslancev. Slišal sem za zelenega, ko so poslanci doma in rdečega, ko je plenarka. Lahko razložite natančeje.
Odgovarja Manja Toplak
Modra, rožnata, rdeča, turkizna: to so barve, ki na koledarju Evropskega parlamenta označujejo različne aktivnosti poslancev. Modra - politične skupine: V tednih, ki so označeni z modro barvo, poslanci delajo v svojih političnih skupinah. V Parlamentu se poslanci namreč ne združujejo glede na svojo nacionalnost, ampak glede na politična stališča. V političnih skupinah poslanci usklajujejo svoja stališča v zvezi z zakonodajnimi predlogi, o katerih tečejo razprave v odborih ali so predloženi v glasovanje na plenarnih zasedanjih. V Evropskem parlamentu je zastopanih osem političnih skupin. Rožnata - zasedanja odborov: V tednih, ki so označeni z rožnato barvo, poslanci delajo v odborih. Vsi zakonodajni predlogi Evropske komisije so najprej obravnavani v pristojnem odboru. Tam lahko poslanci predlagajo spremembe zakonodaje. Odbor nato oblikuje poročilo, o katerem glasujejo poslanci na plenarnem zasedanju. Parlament ima 20 odborov, dva pododbora in en posebni odbor. Rdeča - plenarna zasedanja: V tednih, ki so označeni z rdečo barvo, potekajo plenarna zasedanja Parlamenta. Na njih potekajo glasovanja o zakonodajnih predlogih. Turkizna - delo izven Parlamenta: V tednih, ki so označeni s turkizno barvo, poslanci delajo izven Evropskega parlamenta. Lahko kot člani delegacij potujejo na tuje, ali pa se mudijo v svojih volilnih okrajih.

19. 4. 2017 14.40
Vzdevek: 
Štrk
Glasovanje: 
Povprečno: 3.7 (7 votes)
Zanima me, kakšne so prioritete slovenskih pogajalcev glede Brexita oz. na kakšen način bodo pri pogajanjih predstavljani interesi slovenskih državljanov pri tej ločitvi. Občutek imam namreč, da bo slovenska delegacija predvsem kimala delegaciji katere od večjih evropskih držav (Nemčije in Francije), ne pa predstavljala lastnih interesov.
Odgovarja Manja Toplak
Odgovor na vaše vprašanje se nanaša na pristojnosti Vlade Republike Slovenije in ne Evropskega parlamenta. Kar se tiče Evropskega parlamenta, je ta na zadnjem plenarnem zasedanju z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri so predstavljena ključna načela in pogoji za njegovo odobritev sporazuma med EU in Veliko Britanijo. Na kratko povedano, morajo biti v pogajanjih na prvem mestu interesi državljanov, pogajanja morajo biti transparentna, dogovori ne smejo vključevati nikakršnega kompromisa med varnostjo in prihodnjimi gospodarskimi odnosi, zagotovljeno mora biti tudi nadaljevanje mirovnega procesa na Severnem Irskem. Poleg tega mora Združeno kraljestvo do izstopa spoštovati vse obveznosti do EU, V sporazumu ne sme biti nesistematičnih ali sektorskih določb, ki bi podjetjem s sedežem v Združenem kraljestvu dajala preferenčni dostop do notranjega trga ali carinske unije, poleg tega pa v času tega procesa ne smejo potekati pogajanja med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami.

25. 4. 2017 17.27
Vzdevek: 
Asanž
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (4 votes)
Kakšna so interna pravila EP glede žvižgaštva?

23. 4. 2017 08.53
Vzdevek: 
EU
Glasovanje: 
Povprečno: 4.7 (3 votes)
Menite, da je po pretežno tržni napočil čas za bolj socialno usmerjeno integracijo EU in njenih članic?
Odgovarja Manja Toplak
Evropska unija temelji na konceptu socialnega tržnega gospodarstva. Med glavnimi prednostnimi cilji Pogodbe EU so že sedaj polna zaposlenost, družbeni napredek, socialna vključenost, socialna zaščita, solidarnost in socialna kohezija. Del Pogodbe je tudi Listina EU o temeljnih pravicah, ki vsem državljanom EU zagotavlja socialne pravice (npr. pošteni in pravični delovni pogoji, prepoved dela otrok, varstvo mladih pri delu, uskladitev družinskega in poklicnega življenja z zagotovitvijo varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravica do plačanega porodniškega in starševskega dopusta, pravica do socialne varnosti, pomoči pri pridobitvi stanovanja in zdravstvenega varstva). Poleg tega EU spodbuja socialno varnost in vključevanje, in sicer z zagotavljanjem in koordinacijo finančnih sredstev, s katerimi lahko države članice izboljšajo življenjske pogoje prebivalcev (denimo na področju otroškega varstva, zdravstvenega varstva, usposabljanja, dostopnosti infrastrukture, iskanja zaposlitve) in reformirajo sisteme socialne varnosti.