Main menu

Vprašanja - arhiv

Na prvem "vprašaj nas karkoli" dogodku je sodelovala Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.


23. 4. 2017 08.57
Vzdevek: 
EU
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
V zadnjih letih je vse bolj pogosto uporabljena "metoda odprte koordinacije" pri določanju politik, ki sledijo ciljem EU. Pri tej metodi se v celoti obide odločanje v Evropskem parlamentu. Ali to pomeni, da lahko v prihodnosti začnemo pod vprašaj postavljati obstoj EU parlamenta, zlasti v kolikor se izkaže, da bi bila večina EU politik usklajena s tem mehanizmom?
Odgovarja Manja Toplak
Odprta metoda usklajevanja je metoda za določitev in sprejetje smernic in skupnih ciljev, s katero se pripravijo kazalci in opredeli najboljša praksa le na tistih na področjih, na katerih EU nima pristojnosti ali pa si pristojnosti deli ali je pooblaščena za izvajanje podpornih ukrepov. S to metodo torej ni mogoče usklajevati večine EU politik, saj se uporablja le na področjih, ki so v pristojnosti držav članic, kot so zaposlovanje, socialno varstvo, izobraževanje, mladi in poklicno usposabljanje. Odprto metodo usklajevanja v Evropski uniji je mogoče opisati kot obliko nezavezujočega prava. Je način medvladnega oblikovanja politike, ki ne vodi k zavezujočim zakonodajnim ukrepom EU in od držav EU ne zahteva, da sprejemajo ali spreminjajo svoje zakone. Po začetnem navdušenju v poznih 1990-ih, so analitiki do metode vedno bolj kritični, predvsem zaradi dvomov o njeni učinkovitosti zaradi njene politične nepomembnosti na nacionalni ravni in pomanjkanja nadzornih mehanizmov. Prihodnost odprte metode usklajevanja je v tem trenutku negotova. Verjetno se bo uporabljala le na tistih področjih politike, ki ne ogrožajo metode skupnosti, torej metode, ki vključuje uporabo rednega zakonodajnega postopka, kot je določeno v členu 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

19. 4. 2017 13.02
Vzdevek: 
Evropska revo-lucija
Glasovanje: 
Povprečno: 2.6 (10 votes)
V "Francoski revoluciji" so revolucionarji tiste "kronane" glave požagali-giljotinirali v nekaj dneh. Vprašanje: koliko časa bodo lačne, obubožane, razpizdene-vedno bolj jezne evropske množice potrebovale, da staknejo glave evroparlamentar-cev-k, evrokomisije, in pripadajočih "institucij?" Na svetlih temeljih svetle evropske tradicije ropanja in žaganja, vas lepo pozdravljam.
Odgovarja Manja Toplak
Tovrstna surova tradicija v državah oz. entitetah na območju današnje Evropske unije se je postopno prekinila z uvedbo demokracije, ki na bolj civiliziran način omogoča menjavo voditeljev s katerimi nismo zadovoljni, in sicer na demokratičnih volitvah. Naslednje volitve v Evropski parlament bodo leta 2019, ko se ponovno menja tudi vrh Evropske komisije. Evropske volitve potekajo vsakih 5 let. V vsaki državi članici se izvoli določeno število poslancev Evropskega parlamenta, teh je skupaj 751. V Sloveniji se voli 8 poslancev. Ena izmed prvih nalog novoizvoljenega Parlamenta je izvolitev novega predsednika Evropske komisije (izvršilni organ EU). Države članice morajo pri izbiri kandidata upoštevati rezultate evropskih volitev. Če kandidat ne dobi zadostne večine v Parlamentu, morajo države članice najkasneje v mesecu dni predlagati novega kandidata. Skozi strog parlamentarni izbirni postopek morajo tudi kandidati za komisarje.

24. 4. 2017 16.01
Vzdevek: 
Leon S.
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (4 votes)
Zakaj je evropski parlament tako prazen? Zakaj med 700 plus poslanci včasih ni moč našteti niti 100 prisotnih?
Odgovarja Manja Toplak
V času zasedanja v Strasbourgu so poslanci prisotni v plenarni dvorani, kjer se odvijajo razprave in glasovanja, imajo pa tudi številne dodatne obveznosti. Splošna značilnost dela Evropskega parlamenta je, da niso vsi poslanci nenehno prisotni v plenarni dvorani tekom celotnega plenarnega zasedanja. To bi bilo komaj mogoče, ker se po navadi seje začnejo ob 9.00 zjutraj (ali še prej) in trajajo do 23.00 zvečer. Poslanci delajo tudi, če niso prisotni v polkrožni dvorani, saj v posameznih odborih pripravljajo zakonodajne predloge, preden so ti obravnavani na plenarnem zasedanju. Tudi specializacija poslancev je razlog za to, da se posameznih razprav udeležujejo predvsem strokovnjaki političnih skupin za določeno temo, ne pa vsi poslanci. Nenazadnje pa prisotnost vseh poslancev v plenumu med celotnim zasedanjem ne bi bila združljiva z drugimi obveznostmi poslancev, kot so sestanki političnih skupin, tiskovne konference, srečanja z obiskovalci iz svojih volilnih okrožij itd.

19. 4. 2017 14.16
Vzdevek: 
xxyxx
Glasovanje: 
Povprečno: 3.3 (7 votes)
Kako se je spremenilo delo evrokrata odkar ste začeli z delom za EP?
Odgovarja Manja Toplak
Osebno ne občutim kakšnih sprememb.

25. 4. 2017 10.12
Vzdevek: 
Zavesa
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Katera je najboljzabavna stvar, ki se vam je zgodila na delu za EP, oziroma katera anekdota (ki ste jo slišali ali doživeli) iz EP vam je najljubša.

19. 4. 2017 14.19
Vzdevek: 
Vinko Grojzdek
Glasovanje: 
Povprečno: 3.3 (7 votes)
Evrokrati katere narodnosti so najbolj lame?
Odgovarja Manja Toplak
Tisti, ki nosijo bele nogavice na črno obleko :) pa po možnosti še s prekratkimi hlačnicami!

25. 4. 2017 10.14
Vzdevek: 
mimi mercedes
Glasovanje: 
Povprečno: 4 (3 votes)
Kako ste zadovoljni s svojimi nadrejenimi?

23. 4. 2017 08.53
Vzdevek: 
EU
Glasovanje: 
Povprečno: 4.7 (3 votes)
Menite, da je po pretežno tržni napočil čas za bolj socialno usmerjeno integracijo EU in njenih članic?
Odgovarja Manja Toplak
Evropska unija temelji na konceptu socialnega tržnega gospodarstva. Med glavnimi prednostnimi cilji Pogodbe EU so že sedaj polna zaposlenost, družbeni napredek, socialna vključenost, socialna zaščita, solidarnost in socialna kohezija. Del Pogodbe je tudi Listina EU o temeljnih pravicah, ki vsem državljanom EU zagotavlja socialne pravice (npr. pošteni in pravični delovni pogoji, prepoved dela otrok, varstvo mladih pri delu, uskladitev družinskega in poklicnega življenja z zagotovitvijo varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravica do plačanega porodniškega in starševskega dopusta, pravica do socialne varnosti, pomoči pri pridobitvi stanovanja in zdravstvenega varstva). Poleg tega EU spodbuja socialno varnost in vključevanje, in sicer z zagotavljanjem in koordinacijo finančnih sredstev, s katerimi lahko države članice izboljšajo življenjske pogoje prebivalcev (denimo na področju otroškega varstva, zdravstvenega varstva, usposabljanja, dostopnosti infrastrukture, iskanja zaposlitve) in reformirajo sisteme socialne varnosti.
Error | DeEP

Error

×

Error message

  • Warning: file_get_contents(https://radiostudent.si/appi/tag/62463/0): Failed to open stream: HTTP request failed! HTTP/1.1 404 Not Found in deepimport_povleci_json() (line 32 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
  • Warning: Trying to access array offset on null in deepimport_povleci_json() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
  • Warning: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at /var/www/new.radiostudent.si/includes/common.inc:2861) in drupal_send_headers() (line 1554 of includes/bootstrap.inc).
  • TypeError: array_keys(): Argument #1 ($array) must be of type array, null given in array_keys() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
The website encountered an unexpected error. Please try again later.