Main menu

Vprašanja - arhiv

Na prvem "vprašaj nas karkoli" dogodku je sodelovala Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.


19. 4. 2017 14.59
Vzdevek: 
Boris
Glasovanje: 
Povprečno: 4.2 (5 votes)
Kako primerjate kvaliteto zivljenja v Bruslju vzporedno s Slovenijo (oziroma Ljubljano)?
Odgovarja Manja Toplak
Osebno bi dejala, da je kvaliteta življenja v Sloveniji na višji ravni. Pri tem gre za upoštevati vse od narave, kakovosti hrane, stroškov bivanja, podnebja, družabnega življenja pa do ravnotežja med družinskim in poslovnim življenjem. Je pa res, da me Bruselj privlači predvsem zaradi svojega raznolikega kulturnega utripa in mednarodnega delovnega okolja.

25. 4. 2017 17.42
Vzdevek: 
Kim Janez
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Mene zanima, pa ne vem če je čisto primerno vprašanje, ampak glede na predpostavko, da lahko postavim katero koli vprašanje in dobrohotno predpostavljam, da bo vsako vprašanje dobilo odgovor (implicitno se zavedam, da na vsako vprašanje ne morete odgvoriti), ampak vseeno me zanima, kje je meja cenzure, oziroma samocenzure ... Do kam seže naše demokratično in transparentno orodje?

19. 4. 2017 15.38
Vzdevek: 
še tretje in zadnje
Glasovanje: 
Povprečno: 3.7 (3 votes)
Vemo, da se Evropska unija izdatno in nadvse presežno oborožuje. Vemo tudi, da Evropska unija v sodelovanju z mirovniškim gibanjem po imenu NATO, pošilja vojaštvo in orožarstvo na meje z Rusijo. Vprašanje: koliko kilometrov zmore evroparlamentarec prehoditi z mitraljezom uperjenim v smeri Rusije, ne da bi padel od onemoglosti? Hvala in prisrčen pozdrav.

25. 4. 2017 17.44
Vzdevek: 
Ojdip
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Zanima me kakšni so odnosi z drugo stranjo Atlantskega oceana?
Odgovarja Manja Toplak
Evropska unija in njeni severnoameriški partnerici ZDA in Kanada si delijo skupne vrednote kot so demokracija, človekove pravice, gospodarska in politična svoboda, povezujejo pa jih tudi skupni načrti v zvezi z zunanjo politiko in varnostjo. Glede sporazumov pa zgolj na kratko: celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado ter sporazum o strateškem partnerstvu sta bila podpisana 30. oktobra 2016. Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe med EU in ZDA, ki so se začela 8. julija 2013, še potekajo, do novembra 2016 pa se je zaključilo 15 krogov pogajanj.

19. 4. 2017 15.46
Vzdevek: 
Eugoslavia
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Ste slučajno prebrali The Illusion of Accountability in the European Union?
Odgovarja Manja Toplak
Nisem.

25. 4. 2017 22.10
Vzdevek: 
potepuh
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Naštevali ste vse pravice, ki jih zagotavlja EU, sam pa vam lahko naštejem veliko število primerov, ko vse te pravice in vsi ti predpisi preprosto ne dosežejo svojega namena. En lep primer je že ravnanje z begunci in romi, a tudi pri domačem prebivalstvu ni dosti bolje. Se vam morda zdi, da za premožnejše oziroma prikoritnejše veljajo drugačni zakoni, kot za vse ostale?
Odgovarja Manja Toplak
Pri obeh skupinah - beguncih in Romih - seveda še vedno obstajajo mnogi problemi, vendar jih EU in s tem tudi Evropski parlament ne ignorira, marveč dela na izboljšanju stanja. Če vzamemo situacijo beguncev in begunsko krizo: evropski voditelji so se po izgubi številnih življenj, do katere je prišlo v Sredozemlju, odločno zavezali solidarnosti med državami članicami za obravnavanje skupnih migracijskih izzivov. Evropska komisija je za reševanje begunske krize oblikovala evropsko agendo o migracijah. Na sestankih s predstavniki Komisije, Sveta EU in UNHCR 12. januarja 2017 so tudi poslanci evropskega parlamenta, člani odbora za državljanske svoboščine, delili svoje poglede na krizo. Izpostavili so predvsem potrebo po večji pravni zaščiti beguncev, zlasti mladoletnikov. Glede romske populacije EU že dolgo poudarja potrebo po njihovem boljšem vključevanju v družbo, vendar je treba še veliko storiti. Evropske institucije in vsaka država članica EU imajo skupno odgovornost, da pride do napredka na tem področju. Evropski parlament je v resoluciji leta 2015 tudi pozval k večji zavzetosti proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in zločinom iz sovraštva.

19. 4. 2017 16.53
Vzdevek: 
še četrto (obljubim, častna europarska)
Glasovanje: 
Povprečno: 3 (4 votes)
Državljan Romunije, članice EU, v svojem polnem delovnem obdobju, v ŠTIRIDESETIH LETIH zasluži približno toliko, kot evroparlamentarec (oh in mnogi drugi evroinstitucionaliziranci, nekateri še bistveno več) v povprečju v ŠTIRIH MESECIH. Vprašanje: ali imajo evroparlamentarci 100 X večje želodce od državljanov Romunije? In podvprašanje: ali je kdo od "zahodnih" evroparlamentarcev že kdaj v svoji prebogati karieri prišel v Romunijo in tam zbranim državljankam in državljanom te države javno pridigal, da je normalno, da imajo tako malo, ko pa so njihovi želodci pač 100X manjši in da so itak lena balkanska sorta, ki nič ne dela, zato naj tudi nič ne je, oziroma naj je 100 X manj? hvala že vnaprej.
Odgovarja Manja Toplak
Odkar je julija 2009 začel veljati enotni statut za evropske poslance, ti prejemajo enako plačo. Po tem statutu znaša bruto mesečna plača poslanca 8.484,05 evra (julij 2016). Izplača se iz proračuna Parlamenta in je obdavčena z evropskim davkom ter prispevki za zavarovanje, tako da njen neto znesek znaša 6.611,42 evra. Države članice lahko plačo obdavčijo tudi z nacionalnim davkom. Tako kot ostale države članice, ima tudi Romunija predstavnike v Evropskem parlamentu (32 poslancev) in v drugih institucijah EU. Naslednje volitve v Evropski parlament so predvidene v letu 2019 in takrat bodo ponovno imeli državljani Romunije, kot tudi ostali državljani Evropske unije, priložnost, da kandidirajo za poslance v Evropski parlament.

26. 4. 2017 11.49
Vzdevek: 
borut
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Ali obstaja poklicna deformacija euro uradnika?

19. 4. 2017 17.03
Vzdevek: 
Zadovoljni Kranjec
Glasovanje: 
Povprečno: 4.3 (6 votes)
Kdaj bomo federacija? Če nikoli ne, zakaj?
Odgovarja Manja Toplak
Prihodnost EU je zelo aktualna tema v luči praznovanja 60. obletnice podpisa Rimske pogode. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je marca letos predstavil belo knjigo o prihodnosti EU. Ta obravnava spremembe, ki bodo Evropo oblikovale v naslednjem desetletju, od vpliva novih tehnologij na družbo in delovna mesta do dvomov, ki se porajajo v zvezi z globalizacijo, varnostnih vprašanj in vzpona populizma. V beli knjigi je opredeljenih pet scenarijev, ki se med seboj ne izključujejo. Vsak od njih daje vpogled v možno stanje v Uniji do leta 2025 glede na odločitve, ki jih bo sprejela Evropa. Izbira scenarija in prihodnosti EU je v rokah držav članic in državljanov EU, ki bodo imeli 2019 priložnost oddati svoj glas na evropskih volitvah.

20. 4. 2017 12.51
Vzdevek: 
Miha
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Zakaj se parlament še vedno seli iz Bruslja v Strasbourg? Glede na to, da je ta selitev osovražena, tako pri ljudeh kot poslancih, zakaj se je ne ukine? Ali ni to dokaz nesmielsnosti in nerelavantnosti parlamenta, da ne more odločati niti o lastnem režimu dela?
Odgovarja Manja Toplak
Leta 1992 so se vlade držav članic EU soglasno odločile o stalnih sedežih institucij Unije. Odločitev je vplivala tudi na delovne dogovore Evropskega parlamenta. Leta 1997 so bili ti dogovori vključeni v Pogodbo o EU. Spremembo sedanjega sistema bi lahko dosegli samo z novo pogodbo, ki bi jo soglasno sprejelo vseh 28 držav članic in bi jo ratificirali vsi nacionalni parlamenti. Resolucija, ki jo je Parlament sprejel novembra 2013, poziva k spremembi Pogodbe, ki bi Parlamentu omogočila, da se sam odloči, kje bo zasedal. Parlament se je zavezal, da bo začel postopek za spremembo Pogodbe o EU in predlagal potrebne spremembe, da bo lahko sam odločal o kraju svojega sedeža in administrativnih služb. Evropski poslanci so priznali, da bo potreben ustrezen kompromis, da bi lahko obstoječe stavbe Parlamenta ostale v uporabi.