Vprašanja - arhiv

Na prvem "vprašaj nas karkoli" dogodku je sodelovala Manja Toplak, predstavnica za medije iz Informacijske pisarne Evropskega parlamenta.

19. 4. 2017 14.40

Vzdevek:

Štrk

Glasovanje:

Zanima me, kakšne so prioritete slovenskih pogajalcev glede Brexita oz. na kakšen način bodo pri pogajanjih predstavljani interesi slovenskih državljanov pri tej ločitvi. Občutek imam namreč, da bo slovenska delegacija predvsem kimala delegaciji katere od večjih evropskih držav (Nemčije in Francije), ne pa predstavljala lastnih interesov.

Odgovarja Manja Toplak

Odgovor na vaše vprašanje se nanaša na pristojnosti Vlade Republike Slovenije in ne Evropskega parlamenta. Kar se tiče Evropskega parlamenta, je ta na zadnjem plenarnem zasedanju z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri so predstavljena ključna načela in pogoji za njegovo odobritev sporazuma med EU in Veliko Britanijo. Na kratko povedano, morajo biti v pogajanjih na prvem mestu interesi državljanov, pogajanja morajo biti transparentna, dogovori ne smejo vključevati nikakršnega kompromisa med varnostjo in prihodnjimi gospodarskimi odnosi, zagotovljeno mora biti tudi nadaljevanje mirovnega procesa na Severnem Irskem. Poleg tega mora Združeno kraljestvo do izstopa spoštovati vse obveznosti do EU, V sporazumu ne sme biti nesistematičnih ali sektorskih določb, ki bi podjetjem s sedežem v Združenem kraljestvu dajala preferenčni dostop do notranjega trga ali carinske unije, poleg tega pa v času tega procesa ne smejo potekati pogajanja med Združenim kraljestvom in posameznimi državami članicami.

25. 4. 2017 17.27

Vzdevek:

Asanž

Glasovanje:

Kakšna so interna pravila EP glede žvižgaštva?

19. 4. 2017 14.59

Vzdevek:

še malo revolucije

Glasovanje:

Evroparlamentarec (da o drugih euroinstitucionalizirancih ne bi še posbej razglabljali) v enem mesecu državljanom in državljankam EU spodamekn za približno 10.000 eur (pustite malenkosti vnemar). To je toliko, kot državljan Romunije v povprečju zasluži v približno DESETIH letih. Vprašanje: koliko časa potrebuje lačen državljan Romunije, da se prebije do sedežev EU institucij in prične vihteti svojo "giljotino"?

Odgovarja Manja Toplak

Odkar je julija 2009 začel veljati enotni statut za evropske poslance, ti prejemajo enako plačo, ki znaša 8.484,05 evra bruto mesečno (julij 2016), njen neto znesek pa znaša 6.611,42 evra. Države članice lahko plačo obdavčijo tudi z nacionalnim davkom. Osnovna plača znaša 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropske unije, o njeni višini pa poslanci ne morejo odločati. Tako kot ostale države članice, ima tudi Romunija predstavnike v Evropskem parlamentu (32 poslancev) in v drugih institucijah EU. Naslednje volitve v Evropski parlament so predvidene v letu 2019 in takrat bodo imeli državljani Romunije, kot tudi ostali državljani Evropske unije, zopet priložnost, da kandidirajo za poslance v Evropski parlament.

25. 4. 2017 17.35

Vzdevek:

pulmica

Glasovanje:

Katere še neobjavljene dokumente Evropskega parlamenta lahko zahtevamo v vpogled in kako lahko to storim?

19. 4. 2017 14.59

Vzdevek:

Boris

Glasovanje:

Kako primerjate kvaliteto zivljenja v Bruslju vzporedno s Slovenijo (oziroma Ljubljano)?

Odgovarja Manja Toplak

Osebno bi dejala, da je kvaliteta življenja v Sloveniji na višji ravni. Pri tem gre za upoštevati vse od narave, kakovosti hrane, stroškov bivanja, podnebja, družabnega življenja pa do ravnotežja med družinskim in poslovnim življenjem. Je pa res, da me Bruselj privlači predvsem zaradi svojega raznolikega kulturnega utripa in mednarodnega delovnega okolja.

25. 4. 2017 17.42

Vzdevek:

Kim Janez

Glasovanje:

Mene zanima, pa ne vem če je čisto primerno vprašanje, ampak glede na predpostavko, da lahko postavim katero koli vprašanje in dobrohotno predpostavljam, da bo vsako vprašanje dobilo odgovor (implicitno se zavedam, da na vsako vprašanje ne morete odgvoriti), ampak vseeno me zanima, kje je meja cenzure, oziroma samocenzure ... Do kam seže naše demokratično in transparentno orodje?

19. 4. 2017 15.38

Vzdevek:

še tretje in zadnje

Glasovanje:

Vemo, da se Evropska unija izdatno in nadvse presežno oborožuje. Vemo tudi, da Evropska unija v sodelovanju z mirovniškim gibanjem po imenu NATO, pošilja vojaštvo in orožarstvo na meje z Rusijo. Vprašanje: koliko kilometrov zmore evroparlamentarec prehoditi z mitraljezom uperjenim v smeri Rusije, ne da bi padel od onemoglosti? Hvala in prisrčen pozdrav.

25. 4. 2017 17.44

Vzdevek:

Ojdip

Glasovanje:

Zanima me kakšni so odnosi z drugo stranjo Atlantskega oceana?

Odgovarja Manja Toplak

Evropska unija in njeni severnoameriški partnerici ZDA in Kanada si delijo skupne vrednote kot so demokracija, človekove pravice, gospodarska in politična svoboda, povezujejo pa jih tudi skupni načrti v zvezi z zunanjo politiko in varnostjo. Glede sporazumov pa zgolj na kratko: celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado ter sporazum o strateškem partnerstvu sta bila podpisana 30. oktobra 2016. Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe med EU in ZDA, ki so se začela 8. julija 2013, še potekajo, do novembra 2016 pa se je zaključilo 15 krogov pogajanj.

19. 4. 2017 15.46

Vzdevek:

Eugoslavia

Glasovanje:

Ste slučajno prebrali The Illusion of Accountability in the European Union?

Odgovarja Manja Toplak

Nisem.

25. 4. 2017 22.10

Vzdevek:

potepuh

Glasovanje:

Naštevali ste vse pravice, ki jih zagotavlja EU, sam pa vam lahko naštejem veliko število primerov, ko vse te pravice in vsi ti predpisi preprosto ne dosežejo svojega namena. En lep primer je že ravnanje z begunci in romi, a tudi pri domačem prebivalstvu ni dosti bolje. Se vam morda zdi, da za premožnejše oziroma prikoritnejše veljajo drugačni zakoni, kot za vse ostale?

Odgovarja Manja Toplak

Pri obeh skupinah - beguncih in Romih - seveda še vedno obstajajo mnogi problemi, vendar jih EU in s tem tudi Evropski parlament ne ignorira, marveč dela na izboljšanju stanja. Če vzamemo situacijo beguncev in begunsko krizo: evropski voditelji so se po izgubi številnih življenj, do katere je prišlo v Sredozemlju, odločno zavezali solidarnosti med državami članicami za obravnavanje skupnih migracijskih izzivov. Evropska komisija je za reševanje begunske krize oblikovala evropsko agendo o migracijah. Na sestankih s predstavniki Komisije, Sveta EU in UNHCR 12. januarja 2017 so tudi poslanci evropskega parlamenta, člani odbora za državljanske svoboščine, delili svoje poglede na krizo. Izpostavili so predvsem potrebo po večji pravni zaščiti beguncev, zlasti mladoletnikov. Glede romske populacije EU že dolgo poudarja potrebo po njihovem boljšem vključevanju v družbo, vendar je treba še veliko storiti. Evropske institucije in vsaka država članica EU imajo skupno odgovornost, da pride do napredka na tem področju. Evropski parlament je v resoluciji leta 2015 tudi pozval k večji zavzetosti proti diskriminaciji, sovražnemu govoru in zločinom iz sovraštva.

Error | DeEP

Error

Error message

Warning: file_get_contents(https://radiostudent.si/appi/tag/62463/0): Failed to open stream: HTTP request failed! HTTP/1.1 404 Not Found in deepimport_povleci_json() (line 32 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
Warning: Trying to access array offset on null in deepimport_povleci_json() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).
Warning: Cannot modify header information - headers already sent by (output started at /var/www/new.radiostudent.si/includes/common.inc:2861) in drupal_send_headers() (line 1554 of includes/bootstrap.inc).
TypeError: array_keys(): Argument #1 ($array) must be of type array, null given in array_keys() (line 37 of deep/modules/deepimport/deepimport.module).

The website encountered an unexpected error. Please try again later.

Main menu

Vprašanja - arhiv

Error

Error message