Zelo! Ravno včeraj je v Evropskem parlamentu potekal 4. Kongres evropskih mladih kmetov, na katerem je je Slovenijo zastopala 13-članska delegacija, v kateri je bil tudi najinovativnejši slovenski kmet l. 2016 Toni Kukenberger. Toni je s svojim izumom, prenosnim molziščem, tudi sodeloval v tekmovanju za najbolj inovativne projekte, kjer na žalost ni zmagal, a vseeno pokazal, da smo lahko Slovenci zelo ponosni na njega in na številne mlade kmete! EU v okviru Skupne kmetijske politike namenja veliko sredstev za spodbude mladim kmetom v okviru neposrednih plačil kot v programih razvoja podeželja, seveda pa mlade za kmetovanje motivirajo tudi ostali dejavniki, kot npr. informacijska tehnologija in njena uporaba v kmetijstvu. Sam vidim projekt “Pametne vasi”, ki ga ravnokar zaganjamo, kot enega izmed korakov, ki bo mlade obdržal na podeželju in v kmetijstvu.

Brexit zagotovo ni bila dobra novica za EU. Britanci so bili po moji oceni na žalost žrtve vzpona precej neodgovornega populizma in nacionalizma, pa tudi svojih dolgoletnih vladajočih politikov, ki so za krepitev svojih položajev v notranji politiki EU vedno prikazovali kot glavnega krivca za vse težave v Veliki Britaniji. Bili pa so Britanci žal tudi premalo ozaveščeni o pozitivnih učinkih EU tudi za njihovo državo. Kakorkoli, Brexit lahko obžalujemo, vsekakor pa ga moramo spoštovati kot dejstvo, ki že intenzivno zaposluje EU. Pozdravljam, da so voditelji 27-ih držav članic EU minuli petek (20. 10. 2017) pozvali k začetku notranjega dialoga oz. notranjih pripravljalnih pogovorov o prihodnjih odnosih z Veliko Britanijo in o prehodnem obdobju po Brexitu in upam, da bo čimprej prišlo do preboja v pogajanjih med EU in VB v zvezi s tem. EU mora vsekakor biti enotna, v ospredje dati interese državljanov tako EU kakor Združenega kraljestva, in ustvariti ločitev, ki bo zagotavljala spodobno sobivanje tudi v prihodnosti. Poudarek je na temu, da se moramo najprej dogovoriti o razhodu, in rešiti nejasnosti okoli izstopa VB iz EU. In šele, ko bo to vse jasno, se bomo posvetili prihodnjim odnosom med VB in EU. Trenutno so najbolj pomembna vprašanja spoštovanje finančnih obveznosti VB do dokončnega izstopa, ureditev statusa državljanov EU v VB in njihovih državljanov v državah EU, ureditev mejnega vprašanja med Irsko in Severno Irsko ter opredelitev prehodnega obdobja. Bistvo je, da mora razlika med članico in nečlanico biti jasno razvidna, zato si VB ne more obetati posebnih ugodnosti. Glede na dejstvo, da dogovora o vseh teh temeljnih vprašanjih še ni, je ta hip tudi nemogoče oceniti, kakšne vse posledice Brexita bodo tudi za evropsko in slovensko gospodarstvo, posamezne panoge in tudi za kmetijstvo. Ker pa je britansko gospodarstvo eno največjih na skupnem evropskem trgu, tudi kmetijskem, posledice seveda bodo. Zmagovalca pri Brexitu ne bo, in ocenjujem, da bomo vsi nekaj izgubili, tudi Slovenija. Velika Britanija prav gotovo ne bo mogla ostati enakovredna članica skupnega trga, kot je sedaj, kar pomeni dodatne trgovinske ovire, dodatno administracijo, morebitne carinske dajatve ...

Glede prihodnosti kmetijstva v EU je po mojem mnenju treba odgovoriti na 3 ključna vprašanja: 1. Kako izboljšati družbeno sprejemljivost kmetijstva? 2. Kako izkoristiti nove tehnologije v kmetijstvu in zagotoviti hitrejši prenos znanja? 3. Kakšna naj bo Skupna kmetijska politika EU po l. 2020? Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je tudi uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. A brez tega v sodobnem, konvencionalnem kmetijstvu ter ob naraščajočim potrebam potrebam po hrani, ne gre. Kar pa ne pomeni, da na evropskih in slovenskih poljih in travnikih ni mogoče sobivanje konvencionalnega, ekološega in biodinamičnega kmetijstva. Odličnost evropske kmetijske politike je ravno to, da spodbuja vse tipe kmetijstva in postavlja visoke standarde pridelave pri vseh tipih kmetovanja. Rezultat tega je najbolj zdrava in kakovostna hrana na svetu. Vendar je treba dobre kmetijske prakse na ustrezen način predstaviti potrošnikom, ki so jim, roko na srce, premalo poznane. Današnje kmetijstvo je deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedelstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..), kar bo nedvomno narekovalo tempo kmetovanja v prihodnje. Cilj novih tehnologij kmetovanje je pridelati več z nižjimi obremenitvami okolja, saj standardi varstva okolja postajajo vedno ostrejši. Oblikovanje nove skupne kmetijske politike EU (SKP) za obdobje po letu 2020 torej mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča, pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov; vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev). Nedvomno se bo okrepila tudi t.i. zelena komponenta SKP, ki ponuja številne ukrepe za bolj trajnostne kmetijske prakse, veliko pozornosti pa bo namenjene tudi že omenjenim novim tehnologijam.

Hvala za vprašanje! O konceptu »pametnih mest« se govori že dlje časa, imamo tudi že številne primere le-teh, ki izkoriščajo sodobno IKT za izboljševanje raznoraznih storitev v mestih. V kolikor podeželje temu trendu ne bo sledilo in bomo vse znanje in tehnologijo »pustili« v mestih, tvegamo povečanje izseljevanja s podeželskih območij v mesta in povečanje razvojnega zaostanka med urbanimi in podeželskimi območji. Zato sva z madžarskim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem (S&D) že konec prejšnjega leta zagnala akcijo Pametne vasi, h kateri je aktivno pristopila tudi Evropska komisija. Zaradi razsežnosti tem, saj se projekt dotika tako mobilnosti kot regionalnega razvoja in naprednih tehnologij v kmetijstvu, so projekt aktivno podprli kar trije evropski komisarji, poleg slovenske komisarke Violete Bulc še komisarja za regionalno politiko Corina Cretu in komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Pri našem projektu Pametnih vasi namreč gre za široko zastavljen koncept, katerega namen je na podeželju s pomočjo novih tehnologij obdržati delovna mesta oziroma z novimi delovnimi mesti nadomeščati tista, ki zaradi napredka ugašajo. Glavni namen je torej zmanjšati že omenjeno razvojno vrzel, ki nastaja med mesti in podeželjem. Če želimo izboljšati kakovost življenja na podeželju, moramo poskrbeti predvsem za mlade in za njihove zaposlitve. V kolikor bomo zagotovili infrastrukturo za širokopasovne povezave, nam lahko nove tehnologije pri tem zelo pomagajo. Govora je predvsem o povezovanju kmetijske dejavnosti s pomočjo tehnoloških platform na področju trženja in prodaje, uporabi modernih tehnoloških rešitev v kmetovanju, povečanju mobilnosti na podeželju z razvojem storitvene dejavnosti na tem področju (aktivacija zasebnih in javnih vozil, ki večino časa niso v uporabi), določene nove tehnološke rešitve pa lahko pomagajo tudi h bolj kakovostnem položaju na področju sociale in skrbi za starejše, zdravstva in turizma. Z velikim veseljem lahko povem, da je za ta projekt zagotovljenih 3.3 mio EUR sredstev in je že uvrščen v predlog proračuna za l. 2018, EP potrjeval predvidoma že prihodnji teden v Strasbourgu. Ko bo proračun tudi dokončno sprejet, bo Evropska komisija v pričetku naslednjega leta pripravila razpis v vseh državah članicah EU za izvedbo t. i. pripravljalnega ukrepa. Ker bo zagotovo šlo za več primerov izvedbe projektov, resno računam, da se bodo slovenska tehnološka podjetja povezala in pripravila konkurenčen skupni predlog ter bomo tako dobili pilotni primer »pametne vasi« tudi v Slovenijo. To je lahko tudi odlična osnova za pridobivanje evropskih sredstev iz tega naslova po tem, ko bo Evropska komisija program, v kolikor se bo izkazal za uspešnega, podprla tudi z bistveno bolj konkretno vsoto v sklopu programa razvoja podeželja, regionalne politike in financiranja raziskovalnih dejavnosti EU v finančni perspektivi 2021 – 2027.