OFF neenakosti
Izraelska televizija Channel 2 je objavila nove posnetke, ki razkrivajo skrivne dogovore med premierjem Benjaminom Netanjahujem in medijskim mogotcem Arnonom Mozesom. Slednji je lastnik največjega izraelskega plačljivega časopisa Yediot Aharonot. Medijski mogotec je premierju ponudil pozitivno pokrivanje njegove vladavine in celo zaposlovanje novinarjev, ki bi premierju ustrezali. V zameno je Mozes želel doseži spremembo v zakonodaji, ki bi njegovega rivala, brezplačni dnevnik Izrael Hayom, prisilila, da bi postal plačljiv, s čimer naj bi Netanjahu po posnetkih sodeč soglašal. Brezplačnik Izrael Hayom sicer financira Netanjahujev zaveznik, ameriški milijarder Sheldon Adelson. Gre za propagandno orodje, s katerim je Netanjahu uspešno omejil vpliv častnika Arnona Mozesa. Častnik naj bi bil ključen faktor tudi pri Netanjahujevi zmagi leta 2009.
Ali bo tokratna obtožba o korupciji premierja prisilila k odstopu, je odvisno od generalnega tožilca, ki je preiskavo sprožil šele zdaj, čeprav je imel prve posnetke v rokah že pred pol leta. Odstop je odvisen tudi od podpore ljudstva, ki ga do zdaj tovrstni premierjevi škandali niso motili, ter od podpore koalicije, ki si ne želi predčasnih volitev.
Mjanmar posebni odposlanki Združenih narodov Yanghee Lee ovira možnost celovite preiskave zločinov nad ljudstvom Rohingja, ki živijo na skrajno zahodnem delu države in so, v nasprotju z večino mjanmarskega prebivalstva, muslimanske veroizpovedi. V nekatere vasi regije Rakhine, kjer Rohingje prebivajo, odposlanka ni smela vstopiti, prav tako je lahko govorila le s strani države vnaprej odobrenimi Rohingjami.
Mjanmarska vlada Rohingjam ne priznava državljanstva in jih obravnava kot nelegalne priseljence iz Bangladeša. Ravno v to sosedo begunci dnevno bežijo pred operacijami mjanmarske vojske, ki domnevno zažiga njihove domove ter posiljuje in ubija civiliste. Od oktobra, ko se je intenzivnost vojaških operacij na območju regije Rakhine povečala, se jih je v Bangladeš zateklo že 65 tisoč. Bangladeška vlada pa Rohingje, ki se že desetletja zatekajo v Bangladeš, obravnava kot prebivalce Mjanmarja in želi, da se tja vrnejo.
V začetku januarja je v javnost pricurljal video, ki prikazuje vojake, ki pretepajo Rohingjske civiliste. Premierka in dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Su Či je pod močnim mednarodnim pritiskom ukazala preiskavo očitanih zlorab. Na podlagi te preiskave mjanmarska vlada zanika očitke o genocidu, preganjanju na podlagi vere in masovnih posilstvih. Omenjeni video je vlada označila za osamljen dogodek in obljubila sodno preganjanje vpletenih vojakov. Posnetek je sicer eden izmed številnih tovrstnih, a prvi, morda prav zaradi njegove viralnosti, ki je povzročil preiskavo in morebitno sodno preganjanje vojakov.
Več sirskih uporniških skupin je napovedalo sodelovanje v mirovnih pogajanjih v kazahstanski prestolnici Astana. Njihov primarni cilj je razprava o prekinitvi ognja in vladnih kršitvah le-te. Trenutno oblikujejo delegacijo, ki bo drugačna od tiste, ki se je lani udeležila pogajanj v Ženevi. Lanska delegacija, imenovana Visoki komite za pogajanja, je bila sestavljena iz upornikov, ki jih je podpirala Savdska Arabija. V novi delegaciji pa bodo člani skupin Svobodna sirska vojska, Fastakim, Vojska Islama, Nacionalna koalicija in Sultan Murad, ki bodo sodelovali s pravnimi strokovnjaki Visokega komiteja za pogajanja. Navedene skupine, ki so že razglasile svojo udeležbo, sicer zagotavljajo, da bo na pogajanjih še več skupin. Predstavnik skupine Svobodna sirska vojska je poudaril, da se bodo pogajali le o prekinitvi ognja in humanitarnih, ne o političnih vprašanjih. Ta bodo del pogajanj februarske konference Združenih narodov.
Egiptovsko vrhovno sodišče je razsodilo, da egiptovska vlada suverenosti nad rdečemorskima otokoma Tiran in Sanafir ne sme prenesti na Savdsko Arabijo. Nadzor nad otokoma je Savdska Arabija v strahu pred izraelsko zasedbo v 50-ih letih prejšnjega stoletja prepustila Egiptu. Egiptovska vlada pa je od letošnje pomladi suverenost nad ozemljem skušala prenesti nazaj na Savdsko Arabijo, kar je sprožilo sodno bitko glede legalnosti takšne poteze. Odločitev sodišča je končna in se nanjo ni več mogoče pritožiti.
Nevladna organizacija Oxfam je izdala poročilo o ekonomski neenakosti, ki ugotavlja, da je neenakost v letu 2016 le še naraščala. Polovica človeštva, torej 3,6 milijard najrevnejših, obvladuje 0,2 odstotka celotnega globalnega bogastva, kar je toliko, kot si ga lasti osem najbogatejših ljudi. Za primerjavo: leta 2010 je enako količino bogastva kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva obvladovalo 388 ljudi, še lani pa je bila ta številka dvainšestdeset. Vsak deseti zemljan živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Globlja analiza vseh podatkov Oxfama in politik, ki služijo le najbogatejšemu delu prebivalstva, se bo odvila danes zvečer ob sedmi uri v Pritličju. Klemen Ploštajner se bo o poročilu pogovarjal z Marušo Babnik iz inštituta Ekvilib in Srečom Dragošem z Fakultete za socialno delo. Teme, ki jih lahko pričakujete na pogovoru, predstavi Ploštajner:
Zaključila se je javna razprava o Državnem programu obvladovanja raka 2017-2021, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje. V Sloveniji je rak vzrok za 32 odstotkov smrti, kar nas postavlja na prvo mesto v Evropi. Akcijski načrt se ukvarja s primarno in sekundarno preventivo, diagnostiko, kurativo in paliativno oskrbo.
Direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec predstavi ukrepe akcijskega načrta glede preventive:
Na področju sekundarne preventive načrt predvideva nadaljevanje treh programov za zgodnje odkrivanje raka, torej programov Dora, Svit in Zora. Ti že zmanjšujejo število obolelih, predvsem Svit znižuje število bolnikov z rakom na debelem črevesju. Načrt pa si tudi prizadeva, da bi vsak bolnik že pri prvem zdravljenju prišel pred multidisciplinarni konzilij, ki bi bolniku znal določiti najboljšo metodo zdravljenja. Prav tako bi bilo zaradi tovrstne obravnave vseh pacientov olajšano načrtovanje potrebnih kadrov.
Off je pripravila vajenka Gea.
Prikaži Komentarje
Komentiraj