Mravlje epidemiologinje

Pri preprečevanju epidemij je nujno spremeniti vedenjske vzorce, ki bi lahko pospešili širjenje bolezni. Tega se ne zaveda zgolj Center za nadzor bolezni, ampak tudi mravlje. V članku revije Science so raziskovalke in raziskovalci pokazali, da ob prisotnosti patogena mravlje spremenijo svoje obnašanje, da bi ustavile širjenje bolezni.

Mravlje živijo v tesno povezanih skupnostih, ki lahko obsegajo več milijonov osebkov - podobno kot ljudje. Nešteto mravelj ima nenehno stike z drugimi mravljami. Vse mravlje v koloniji so si tudi v sorodu, zato je podobna tudi njihova stopnja odpornosti proti boleznim. V takšnih razmerah se patogeni hitro širijo med osebki, in če bolezen doseže kraljico ali zalego, je lahko pogubljena celotna kolonija.

Mravlje imajo tudi v normalnih okoliščinah več vedenjskih mehanizmov, ki otežujejo širjenje bolezni. Povezave v mreži odnosov med mravljami niso naključne. Podobne so ogromni mreži, v kateri ima vsaka mravlja stik zgolj z majhnim delom mravljišča. Mravlje nabiralke, ki v naravi pogosteje pridejo v stik s patogeni, so na robu te mreže in imajo najmanj stikov z drugimi mravljami. Za kolonijo ključni osebki, kraljica in njene negovalke pa ves čas preživijo v osrčju mreže in nimajo neposrednega stika z nabiralkami. Bolezni, ki jih poberejo nabiralke, se zato v koloniji širijo počasneje kot tiste, ki izvirajo iz negovalk.

Raziskovalke in raziskovalci so nekaj mravelj vrste Lasius niger okužili s parazitsko glivo Metarhizium brunneum. Ta se prenaša v obliki spor, ki se pritrdijo na mravljo in v dveh dneh z encimi predrejo trdo zunanje ogrodje svojega gostitelja. V telesu mravlje se gliva množi, dokler ne povzroči smrti živali. Da bi se lahko širila, gliva vzbrsti iz trupla preminule živali in ga spremeni v infektiven paketek plesni. Glivo lahko trenutno zdrave mravlje prenašajo preko telesnega stika z drugimi mravljami.

V poskusu so s sporami okužili 11 mravelj, ki so bile nato spuščene nazaj v mravljišče. V naslednjih dneh so opazovali gibanje mravelj v koloniji. Izpostavljenost patogenu je povzročila spremembo v obnašanju vseh mravelj - tako okuženih kot zdravih. Mravlje so se začele združevati v večje število manjših skupin, kar je zmanjšalo število povezav med mravljami. Okužene delavke so se izolirale od drugih mravelj in začele več časa preživljati zunaj in dlje od mravljišča. Negovalke so nasprotno začele več časa preživljati z zalego, ki so jo premaknile proti sredini kolonije. Posledično se je omejil stik med nabiralkami in negovalkami, ti dve skupini pa sta se še bolj ločili druga od druge. Mravlje so s temi ukrepi preprečile nadaljnje širjenje bolezni in zavarovale ključne posameznike v koloniji.

Okužile so se predvsem druge nabiralke, mravlje v središču pa so večinoma ostale nedotaknjene ali pa so prejele zgolj majhno količino spor. Izpostavljenost nenevarnemu številu spor je za mravlje dejansko koristno, saj jim omogoči pridobitev odpornosti. Tako je umrlo zgolj malo negovalk in nobena kraljica. Jedro kolonije se je z imunizacijo ključnih osebkov preko okužbe celo okrepilo.

Zbritoff je spisala vajenka in navdušenka nad mravljami, Bronja.