Vrtičkarji ogljika

Mednarodna raziskovalna skupina iz Francije, Nemčije, Poljske, Združenega kraljestva in ZDA je v reviji Nature Cities objavila izsledke raziskave, v kateri so primerjali ogljični odtis izbranih zelenjadnic glede na način pridelovanja. Raziskovalke in raziskovalce je zanimalo, koliko gramov ogljikovega dioksida se pridela na porcijo zelenjave v urbanem kmetovanju v primerajavi z neurbanim.

Urbano kmetovanje se pogosto predstavlja kot alternativna in bolj trajnostna oblika kmetovanja. V nekaterih primerih ima lahko urbano kmetijstvo večji negativen okoljski vpliv kot prevladujoča oblika kmetovanja, ki je v študiji obravnavana kot velike, pretežno monokulturno usmerjene kmetije izven mest. V danes predstavljeni raziskavi pa so primerjali ogljični odtis prevladujoče oblike kmetovanja z nizkotehnološkim urbanim kmetovanjem. K slednjemu prištevamo privatne vrtičke, skupnostne vrtove in kmetije v mestih in njihovi bližini. Nadalje so nizkotehnološko kmetijstvo opisali kot pridelavo poljščin, »nepokrito, v tleh in brez rastlinjakov«, za razliko od visokotehnološkega urbanega kmetijstva, pri katerem hrano pridelujejo na vertikalnih stenah in v rastlinjakih na strehah.

Raziskovalna skupina se je osredotočila na ogljični odtis šestih pridelkov, ki celokupno predstavljajo tri četrtine vseh pridelkov v izbranih državah, in sicer fižola, korenja, solate, čebule, krompirja in paradižnika. V oceno okoljskega vpliva zelenjave in sadja, pridelanih na različne načine, je vključila rabo gnojil, vode, pot hrane od pridelovalca do potrošnika ter opravila analizo življenjskega cikla kmetijske infrastrukture. Ugotovili so, da je urbano kmetijstvo do šestkrat bolj obremenjujoče za okolje z vidika ogljičnega odtisa kot prevladujoča oblika kmetijstva. 

Za primerjavo ogljičnega odtisa med različnimi pridelki so znanstvenice in znanstveniki zbirali podatke o pridelavi na urbanih vrtovih s pomočjo občanske znanosti. Ugotovili so, da imajo paradižnik in šparglji, pridelani na urbanih vrtičkih in mestnih kmetijah, znatno nižji odtis kot tisti, pridelani na konvencionalen način. Ugotavljajo, da se paradižnik konvencionalno prideluje v rastlinjakih, ki so precej energetsko potratni. Pri špargljih pa je za nižji ogljični odtis ključna krajša pot od proizvajalca do porabnika, saj so hitro pokvarljivi.

Raziskovalke in raziskovalci za konec še izpostavljajo, da prihaja pri urbanih vrtičkih več kot devetdeset odstotkov ogljičnega odtisa infrastrukture z naslova aktivnosti, ki niso direktno povezane s pridelavo hrane, ampak predvsem namenjene preživljanju prostega časa, denimo klopi, mize, lope, ležalniki. Med analizo stroškov in koristi skupnostnih vrtov v Veliki britaniji pa so ugotovili, da imajo skupnostni vrtovi kljub visokemu ogljičnemu odtisu veliko družbeno korist, predvsem za izboljšanje počutja uporabnikov.

Grah, krompir in zelnate glave, pa začimbe in dišave, česen, peteršilj, korenje, vse kar lepša nam življenje in v nas ponos budi, je danes pridelal Tim.

Naslovna slika prirejena po: "Stars Complex Urban Garden" by Gabriel Kamener, Sown Together is licensed under CC BY 2.0 .