Maturitetnih akademskih 15

Začenjamo z novico iz domačih logov. Medtem ko se dijaki zaključnih letnikov potijo med pisanjem maturitetnega eseja, je Založba Mladinska knjiga ceno maturitetnih romanov za naslednje leto postavila na oderuških 27,95 in 25,95 €. Otroške stvari Lojzeta Kovačiča ter Otroštvo francoske pisateljice Nathalie Sarraute v obsegu 360 oziroma 230 strani imata praktično že zagotovljenih okoli 7000 kupcev, kar je za slovenske razmere enormna številka. Ker šole za nakup knjig že pobirajo prednaročila, so tako stroški distribucije, sploh ob tako impozantni nakladi, zanemarljivi in resno postavljajo pod vprašaj postopanje Mladinske knjige. Že 18. aprila je ministru Pikalu v imenu gimnazije Bežigrad pisala tamkajšnja knjižničarka Savina Zwitter, ki je v svojem pismu izrazila nestrinjanje s takšnimi monopolnimi odločitvami Mladinske knjige.

Poklicali smo tudi na Mladinsko knjigo, kjer nam je direktorica prodaje, Polona Stepišnik, predstavila njihovo plat zgodbe.

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Za mnenje smo prosili tudi profesorja Hotimirja Tivadarja, trenutnega predsednika maturitetne izpitne komisije za slovenščino, ki pa bo uradno izjavo podal jutri po seji komisije. Postopek je Ministrstvo za izobraževanje že predalo tržnemu inšpektoratu, o nadaljnjem dogajanju v zvezi s to temo pa bomo gotovo še poročali.

Avstralska vlada pripravlja nov sistem financiranja za zasebne in višješolske programe, saj po rezultatih zadnjih lestvic, na katerih merijo kvaliteto univerz, avstralske univerze drsijo z lestvic najboljših svetovnih izobraževalnih inštitucij, čemur se bo vlada zoperstavila z dodatnimi finančnimi injekcijami. Obikovati želijo ameriški sistem financiranja, ki po besedah zveznega ministra za izobraževanje, Christopherja Pynea temelji na hitri prilagoditvi trgu, tekmuje za študente in spodbuja človekoljubje. Seveda se bo višješolski izobraževalni sistem financiral tudi s strani študentov, saj se bo najvišja možna šolnina povišala na 120.000 avstralskih dolarjev, kar znese skoraj 90.000 evrov. Čeprav se večina rektorjev s predlogom ne strinja in opozarja, da gre za močan premik v desno, je po mnenju ministra treba slediti dobrim praksam iz tujine. Land down under očitno tone še globlje.

Britanski Guardian je objavil rezultate raziskave med 2500 akademskimi delavci, ki kaže na katastrofalne posledice službe na njihovo mentalno zdravje. Večina anketirancev je navedla, da jim negotova zaposlitev, dolgi delavniki, socialna izolacija, komolčarstvo med kolegi ter stalni časovni pritisk onemogočajo normalno življenje. Posebej so na udaru doktorski študenti ter lektorji, vsi pa navajajo, da jim daleč največ časa vzameta birokracija ter zadostitev novodobnih znanstvenih kriterijev.

V ugandski prestolnici Kampali pa se s pritiskom institucij soočajo ženske. Krščanska univerza je iz kampusa Kabale namreč izključila 26 študentk, ki so zanosile pred poroko. Sporni praksi nasprotuje koalicija ugandskih nevladnih organizacij, ki je ministrstvo za izobraževanje ter enake možnosti že pozvala, naj preprečijo seksistično obravnavo študentk in raje poskrbijo za večjo udeleženost žensk v terciarnem izobraževanju.

Na osemnajstih slovenskih gimnazijah je v zadnjih štirih letih potekal poskus posodobitve učnega načrta. Posodobitev je vključevala uvedbo nivojskega pouka, nove učne načrte ter fleksibilnost predmetnika. Uvedli so tudi nove izbirne predmete, ki naj bi jih v prihodnosti bilo celo več. Uvedba fleksibilnega predmetnika je zajemala premik določenih predmetov, kot so psihologija, fizika, informatika in likovna umetnost iz posameznega letnika v višji ali nižji letnik. Ob sklepu poskusa šole ugotavljajo, da potrebujejo bolj odprt predmetnik, kar pomeni, da bi pedagogi lahko avtonomno spreminjali zaporedje in količino snovi, poudarja vodja projekta Mojca Pušnik. Dodala je še, da bodo šole ministrstvu pri določenih predmetih predlagale uvedbo nivojskega pouka, in sicer rednega ter višji nivo za posebno nadarjene dijake. To bi naj po njihovem pozitivno vplivalo na samoiniciativnost dijakov pri raziskovalnih dejavnostih.

Včeraj, v sredo, 7. maja se je odvila tradicionalna Škisova tržnica, ki je tokrat potekala že sedemnajsto leto zapored. Novost letošnje žurke je bila vstopnina, ki je znašala dva evra. Predstavniki Študentske organizacije navajajo, da so jo bili primorani uvesti zaradi bistvenega upada proračunskih sredstev v zadnjih letih. Kulturni evro je tako očitno prodrl tudi na nekulturne prireditve, študentje pa za ta denar niso dobili niti lepega vremena.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport od mariborske univerze zahteva 1,12 milijona evrov zaradi odkritih nepravilnosti pri gradnji Medicinske fakultete v Mariboru. Na Uradu za nadzor proračuna, ki je v imenu Evropske komisije revidiral posel, so ugotovili sklepanje neprimernih aneksov k osnovni pogodbi. Revizorji so prepričani, da so spremembe nastale načrtno, hkrati pa zavračajo pojasnila, da je šlo za nepredvidene okoliščine.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK 

Študentska organizacija Slovenije v sodelovanju z drugimi študentskimi organizacijami pripravlja projekt “Jem zdravo. Študiram s polno paro!”, ki bo potekal meseca maja. Z omenjenim projektom želijo študente spodbuditi k bolj zdravemu prehranjevanju, zato bodo študente učili, kako s pomanjkljivim kuharskim znanjem in po ugodni ceni pripraviti zdrave ter okusne jedi.

Študentsko kulturološko društvo Kult.co in Iskra FDV vabita na okroglo mizo z naslovom “LGBTQ: Iz osebnega v kolektivni boj”, ki bo potekala v sredo, 14. maja, ob 16. uri na Fakulteti za družbene vede. Na okrogli mizi bo problematizirano pomanjkanje marksističnega teoretskega okvirja, hkrati pa bo kritično reflektiran položaj LGBTQ skupnosti v Sloveniji in uporaba identitetnih politik v boju zoper diskriminacijo omenjene skupnosti.

Za knjige nimata denarja Andrej in Arne.