ZAPOZNELE BESEDE O UNIFORMAH V ŠOLI IN PUHLOGLAVOSTI DANAŠNJIH KRITIČNIH INTELEKTUALCEV
Današnji prispevek bo namenjen premisleku in obrambi vladnega predloga o uvedbi šolskih reform. V drugem delu prispevka se bomo obregnili ob prevladujoče odzive javnosti, zlasti ob odzive kritične javnosti, to se pravi, tiste specifično humanistične in družboslovne inteligence, ki ji običajno pripisujemo oznako "kritični intelektualec". Naj takoj napovem svojo splošno oceno, kako so se glede tega vprašanja odrezali kritični intelektualci: porazno.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kar je mogoče opaziti v zvezi z aktualno dijaško modo, pravzaprav ni nič posebno pretresljivega ali novega, dijaki se pač oblačijo tako, kot lahko predvidevamo, če poznamo duh našega časa. Stvar postane zanimiva šele, če jo obravnavamo skupaj s paradoksi današnje uradne izobraževalne politike, teorije in prakse. Osnovni paradoks sodobnega izobraževalnega sistema je dvojen: prvič, pedagoški premisleki po eni strani slonijo na predpostavki obstoja avtentične, igrive in spontano kreativne subjektivnosti, skratka, edinstvenosti vsakega posameznika, ki da ga je v sferi izobraževalne prakse potrebno obvarovati pred posegom sleherne avtoritete in sleherne obče zahteve, ki ne bi bila vnaprej povezana z njegovo partikularno osebo. Po drugi strani pa se taista pedagoška pamet na vse pretege, z vsako programsko smernico posebej, naravnost trudi onemogočiti proces vznikanja kakršnekoli dejanske kreativnosti in ravno tiste tako glorificirane individualne subjektivnosti. In drugič, po eni strani se aktualna pedagogika zavzema za odpravo vsake zgolj abstraktne, teoretske, nekoristne, neživljenjske vednosti, za vpeljavo izobraževanja, ki bo učencem predajalo čim bolj neposredno uporabno znanje in jih naredilo za kompetentne, po drugi strani pa se na vse pretege, z vsako programsko smernico posebej, trudi onemogočiti, ne le abstraktno znanje učencev, temveč predvsem - njihovo kompetentnost, učinkovitost, zaposljivost itd. Kako se v ta paradoks umešča vprašanje šolskih uniform in trende v oblačenju današnjih šolarjev? Takole: današnji šolarji že nosijo uniforme, le da jim teh ne diktira šolska zakonodaja, temveč splošni modni trendi, popkulturna industrija in seveda korporativni interesi uveljavljenih blagovnih znamk. Vsa dekleta, ki se jih v tistem času opazovala, so nosila superge do gležnjev, oprijete hlače in dolgo majico, ki sega čez rit, njihova kreativnost "v oblačenju" pa se je eventualno izrazila v barvah in izbiri konkretnih blagovnih znamk, pa še glede tega je bilo mogoče razbrati zelo očitne vzorce. Se pravi, pedagogika, ki stavi na individualno edinstvenost vsakega posameznika, ki zapoveduje svobodno izbiro, ki se ponaša s sloganom "vsi drugačni, vsi enakopravni", de facto proizvaja "vse iste", ne drugačnih. To je dejstvo. Mar ta o očitna evidenca ne priča v prid uvedbe šolskih uniform? Mar ne prepriča vsakogar, vštevši tisto populacijo, ki se ne zmeni za argumente?
Namesto, da bi izpostavili vse konkretne argumente, ki govorijo v prid uvedbe šolske uniforme, navedimo le nekaj osnovnih orientacijskih točk, na osnovi katerih je mogoče dospeti do enoumnega zaključka, da je uvedba šolske uniforme modra poteza, ki bi utegnila proizvesti le pozitivne kolateralne učinke (pedagoške, socialno-politične in ekonomske).
Prvič, kaj obleka?
Drugič, kdo ali kaj določa pravila oblačenja? Kdo profitira?
Tretjič, kaj pomeni uniforma v šoli, upoštevajoč bistvo in smoter te institucije?
Več v prispevku ob 15h!
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Na podlagi pogovorov z učitelji v šolah, obleka že dolgo ni več primarni statusni simbol posameznikov, temveč to vlogo opravljajo razne elektronske naprave. Šola pa se s to tematiko bore malo ukvarja. Nekatere so uporabo teh zgolj prepovedale, med tem ko se o odgovorni digitalni komunikaciji in uporabi tovrtnih orodji komunikacije sploh ne govori. Pozabi obleko; danes "telefon naredi človeka", saj se mladi sploh več ne gledajo v oči med pogovorom.
Stroka oziroma intelektualci, kot jih po nepotrebnem prevečkrat imenuje avtorica prispevka, je z razlogom zavrnila uniforme. Uniformiranost pred neenakostjo rešuje prav toliko, kot nikab, burka ali feredža pred seksizmom.
pizda, ne morem verjet svojim ušesom!! nad uniformiranost s še večjo uniformiranostjo, nad fašizem s še večjim fašizmom... kot da se margaret thatcher in pank ne bi nikoli zgodila. ta prispevek sem moral poslušat še dvakrat, da se prepričam, da nimam blodenj. če bi bilo po moje, ana, bi te zaprl za tri mesece v kak angleški internat, ali pa poslal v severno korejo, ki je nekaj podobnega, samo da je država. me zanima kako bi realnost učinkovala na tvojo fašistoidno percepcijo egalitarnosti!?
ful narobe, da se je tole znašlo na RŠ ... Ne paše
@SAŠA : strinjam se, da uniformiranost ne odpravlja neenakosti. Tako kot padalo ne rešuje pred poplavo. Ima pa uniformiranost veliko drugih dobrih lastnosti - tudi padalo lahko pride kdaj komu prav - npr. povečano stopnjo identifikacij in pripadnosti instituciji.
@#359 : kje sta se pa tebi uspela prikazat fašistoidnost in egalitarnost v tem prispevku? Verjetno se ti potem prikazujejo vsaka letalska družba, športni klub, državna reprezentanca, gasilsko društvo in otroški pevski zbor kot eufemizem koncentracijskega taborišča?
@VSI : kar nekaj izmed najboljših svetovnih šol zahteva uniformiranost. Tudi na drugih področjih uniformirane ekipe dosegajo izjemne rezultate. Prispevek govori o tem, da obstaja veliko nesorazmerje med argumenti pro&contra uniformam. Kontra pozicije nihče od psevdo intelektualcev namreč ne argumentira prepričljivo. Veliko vrednostnih sodb in manije, nobene logike.
Razen, če ne razumemo vpliv uniforme na Tine Maze kot neuspešen in Dalajlamo kot fašistoida. V tem primeru je frka ;)
@Silvio: To, da so argumenti stroke neprepričljivi, je tvoje mnenje in mnenje avtorice prispevka, mi pa se s tem ne strinjamo. Sam prispevek tega ne dokaže, zato je tudi vzbudil toliko dvoma in nasprotovanja v komentarjih. Prispevek ni prepričljiv, argumenti stroke so. A ni nenavadno, da je uniforme predlagala politična stranka in ne stroka? Ta očitno ne vidi nobene potrebe po uniformah, ampak težave slovenskega šolstva vidi drugje. Uniforme jih ne bi rešile, ampak bi nasilno in navidezno uvedle enakost med šolarji (ki je v resnici ni).
Kot je ugotovila že avtorica prispevka, šolarji že sami poskrbijo za neke vrste uniformiranost. Pri tem ne gre za identifikacijo z institucijo (ker tega niti ne želijo), ampak za pripadnost generaciji, prijateljem, družbi. Odraščajoči najstniki to nujno potrebujejo, medtem ko bi se jim identifikacija z institucijo zdela nasilna (fašistična) in bi se ji skušali upreti.
Poleg tega pa policisti, gasilci ali Tina Maze uniforme ne nosijo zaradi pripadnosti, Dalajlama pa s svojo izbiro oblačila res želi, da ga identificiramo z budizmom, a si je to izbral sam, s tem izraža svoj pogled na svet, tako kot si najstniki izberejo raztrgane kavbojke ali majico z napisom določene blagovne znamke ali glasbene skupine.
Torej, če si dijaki nekaj želijo, potem jim je treba brezpogojno ugoditi? A imajo izobraževalne institucije tudi kakšno vzgojno funkcijo ali se pač otrokom kar zaradi želje dovoli poniževanje manj premožnih?
In če se otrokom nekaj zdi, potem se tega ne problematizira? Če nekritično nekaj enačijo s fašizmom, potem naj bo to po njihovem fašizem?
In deklarativno izražanje tendence po enakosti ni že navidezno maskiranje neenakosti in spregledovanje problematik, ki vodijo v neenakost ali prepričanje, da je neenakost odpravljenja.
Gre za vzgojni ukrep, ni pa že vsak zaradi površnih analogij fašistoiden.
@Wow: Ne sprevračaj mojih besed. Nikjer ne piše, da je treba šolarjem v vsem brezpogojno ugoditi. Nič pa ni narobe, če se oblačijo tako, kot želijo, ker je to še najmanjši problem slovenskega šolstva oziroma sploh ni problem, zato se je z njim zame (tako kot stroki) nesmiselno ukvarjati.
Izobraževalne institucije morajo nujno tudi vzgajati, ne vem pa, kako naj bi k temu pripomogle uniforme?!?
Komentiraj