Kulturalizacija Slovenije

15 dan gladovne stavke Mihe Turšiča, ustanovitelja in do 30. septembra letos vršilca dolžnosti direktorja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij - KSEVT v Vitanju, katerega osnovno poslanstvo je prav na domačem, slovenskem zeljniku nastali koncept kulturalizacije vesolja, bo kljub posameznim pozitivnim premikom glede posameznih zahtev med političnimi odločevalci in razdeljevalci javnega denarja predvsem izjemno naporen. Že zjutraj se je namreč iz Moderne galerije, kjer čez dan običajno gladovno stavka pred rekonstrukcijo Tržaškega konstruktivističnega ambienta, podal na izredno sejo komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, to popoldne pa bo prebil še na nujni seji Odbora Državnega zbora za kulturo, ki bi se naj predvidoma začela okoli 17.00-ih, v vsakem primeru pa 15 minut po za ob 14.00 uri sklicano redno sejo taistega ob resornem ministrstvu za kulturo v državi in kulturalizacijo države najbolj pristojnega političnega odbora na Slovenskem.

Toda tako odbor Državnega zbora za kulturo, ki mu predseduje vladi Mira Cerarja pač nesojeni kulturni minister Dragan Matič iz največje parlamentarne stranke SMC, kot tudi za kulturo pristojna komisija Državnega sveta, sta se kljub jasno izraženimi in med sabo povezanimi tremi zahtevami že 15 dan gladovno stavkajočega Mihe Turšiča, nekoliko pa vendarle politikantsko osredotočila predvsem na drugo zahtevo ter problematiko reducirala in banalizirala zgolj na financiranje leta 2010 kot zasebni in od leta 2013 kot občinski javni zavod ustanovljenega Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v iz ljubljanske perspektive pač nekoliko odročnemu Vitanju. Miha Turšič sicer ob tem, da se KSEVT preoblikuje v funkcionalno nacionalno inštitucijo, zahteva še, da se delež sredstev državnega proračuna za kulturo poviša na 2 odstotka in nenazadnje še da iz vseh funkcij in delovnih mest na Ministrstvu za kulturo, ki pri obsegu del zahtevajo razumevanje umetnosti, odstopi vodja direktorata za ustvarjalnost Biserka Močnik.

Kljub mahoma nekulturnemu komuniciranju predstavnikov Ministrstva za kulturo, je ob problematiki delovanja in nacionalnega financiranja KSEVT pričakovano predvsem med Turšičevimi stanovskimi kolegi in kolegicami, ki prav tako životarijo na račun varčevanja na plečih kulture, veliko podpore zbudila tudi zahteva po dvigu deleža sredstev državnega proračuna za kulturo na 2 odstotka, ki je glede na s strani vlade in finančnega ministra Dušana Mramorja koaliciji v sprejem predlagana še naprej zgolj varčevalna proračuna za prihodnji dve leti na prvi pogled najbolj utopična zahteva. Kljub temu da naj bi v razpravi o proračunskem razrezu za prihodnji dve leti vsaj po funkciji tvorno sodelovalo in za njimi tudi stalo tudi prav tako vladno ministrstvo za kulturo, kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar piše in vztrajno ponavlja, da si tudi sama želi in da se tudi sama prizadeva prav za povišanje sredstev za kulturo.

Tako je, kljub temu da sta politično koalicijsko usklajena predloga proračunov na mizi že vse od 30. julija letos, ko je vlada Mira Cerarja, Dušana Mramorja in nenazadnje tudi Julijane Bizjak Mlakar na kar 20 ur trajajoči maratonski seji v udobju protokolarnega Brda pri Kranju sprejela razrez proračunskih odhodkov za pripravo predlogov proračunov za 2016 in 2017, prav ministrica za kulturo danes na izredni seji komisije za kulturo v Državnem svetu brez dlake na jeziku zatrdila, da je preprosto vesela, ker je Turšičeva pobuda po dvigu proračuna za kulturo pristala v obravnavi na Državnem svetu in Državnem zboru, saj da se za to, pa čeprav očitno ne najbolj uspešno, zavzemajo tudi na ministrstvu za kulturo.

Kljub pravzaprav nikakršnim konkretnim pooblastilom komisije za Kulturo Državnega sveta sta primer 15 dan gladovno stavkajočega Mihe Turšiča in nadaljnja usoda Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij danes dobila podporo v obliki 4 sklepov pravzaprav pa priporočil, ki bodo na ogled in v morebitno razpravo posredovana Državnemu zboru. Po predsedniku odbora za kulturo Državnega zbora Draganu Matiču, ki je Miho Turšiča k vsaj začasni prekinitvi gladovne stavke pozval ob sklicu današnje nujne seje odbora, in po ministrici za kulturo, ki je Turšiča za prekinitev gladovne stavke zaprosila pisno z besedami, da zanjo ni nobenega utemeljenega razloga, se je za poziv Mihu Turšiču, da naj z gladovno stavko preneha, danes odločila tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.

Po mnenju Državnih svetnikov iz komisije za kulturo naj Miha Turšič z gladovno stavko preneha zaradi naslednjih zgolj v obliki priporočil Državnemu zboru posredovanih predlogov: Ministrstvo za kulturo naj v proaktivnem in vključujočem ter spoštljivem dialogu s KSEVT in ob sodelovanju ministrstev za znanost in gospodarstvo ter občino Vitanje v najkrajšem času zagotovi finančno vzdržnost položaja KSEVT, ki se naj preko trajnostnega modela upravljanja in financiranja preoblikuje v nacionalno institucijo. Komisija pa podpira tudi zahtevo 15 dan gladovno stvakajočega Mihe Turšiča, da se delež sredstev za kulturo državnega proračuna poveča, saj so nenazadnje njeni člani nazadnje aktualni vladi Mira Cerarja v sklepu iz dne 5. oktobra letos predlagali, da Ministrstvu za kulturo zagotovi sredstva v višini najmanj 1 odstotka domačega bruto družbenega proizvoda.

Kljub temu da so zahteve že 15 dan gladovno stavkajočega Mihe Turšiča tri, pa tako kot v večini domačih medijskih trobil tudi na popodlanski nujni seji Odbora Državnega zbora za kulturo tako kot na dopodlanski izredni seji komisije tudi za kulturo Državnega sveta ne bo prav nobenega govora o njegovi prvi zahtevi – odstopu Biserke Močnik, vodje direktorata za ustvarjalnost iz vseh funkcij in delovnih mest na ministrstvu za kulturo ter premestitvi na katerokoli drugo javno službo, ki pri obsegu del ne zahteva razumevanja umetnosti. Toda who the fuck is Biserka Močnik, da se nihče niti ne pogovarja o njeni konkretni vlogi pri odločitvi za gladovno stavko Mihe Turšiča in pri birokratskem spodkopavanju tekočega delovanja in poslovanja KSEVT?

Ne glede na to, da gre za medijsko malo ali skoraj da nikakor izpostavljeno osebo, gre v primeru Biserke Močnik za dolgoletno javno uslužbenko prav Ministrstva za kulturo. In prav dolgoletni uradniki za kulturo, so v največji meri zaslužni in odgovorni, da smo se namesto o kulturalizaciji vesolja primorani najprej pogovarjati o kulturalizaciji ministrstva za kulturo. Toda tako to gre. V časih, ko so se Vlade in z njimi ministri za kulturo menjali kar po tekočem traku, so si kulturno oblast na kulturnem ministrstvu podredili kulturni uradniki. Kulturni ministri in tudi Julijana Bizjak Mlakar so pravzaprav v najboljšem primeru muhe eno-mandatnice, kulturno uradništvo pa praviloma ostaja na okopih lastnih položajev nekulturnosti, na katere je z gladovno stavko in še posebej prvo zahtevo po odstopu Biserke Močnik kot vodje direktorata za umetnost, opozoril prav Miha Turšič.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem v podporo gladovno stavkajočemu soustanovitelju KSEVT Mihi Turšiču in z kulturalizacije potrebno državo Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.