Čista moralna fekalija

Mnenje, kolumna ali komentar
22. 6. 2016 - 9.20

Stemnilo se je. Sonce se je spustilo in na ulicah so se že zdavnaj prižgale svetilke, ljudje pa so legli k počitku. Zunaj je le še občasno zvok avtomobila, ki se je pripeljal mimo, ali pa občasen trup razigrane mladine prekinil nočni mir. Zavladala je tista nočna tišina, ki je poleg urejenih cest, dostopa do hrane in zdravstvenih storitev tako značilna za večino držav Evropske unije. Zgolj skozi eno okno je še vedno silila svetloba. V sobici je za pisalno mizico sedel bradati novinar Boštjan Videmšek. Soba je bila opremljena z Ikejinim pohištvom, na od dela obrabljeni mizici je bil postavljen Applov prenosni računalnik. Če odštejemo vse depriviligirane, s katerimi se je med svojo dolgo kariero spoprijateljil novinar, je bil ta računalnik verjetno njegov najboljši prijatelj. Kako bi vendar brez njega pomagal vsem ubogim na svetu, oznanil krivice, ki skrunijo človeška dostojanstva. Majhna zelena ikonica na dnu orodne vrstice je oznanjala, da je prižgan uTorrent. Z interneta se je ta trenutek prenašala nova epizoda Igre prestolov. Naslednji dan jo bo predvajal beguncem skozi bodečo žico koncentracijskega taborišča in ob tem točil krokodilje solze. Že zdavnaj se je odpovedal temu, da bi kaj storil le zavoljo lastnega ugodja.

Včasih, ko je bil še športni novinar, si je to lahko privoščil. Redno si je strigel brado in se umival. Zdaj mu je za to preprosto vedno zmanjkalo časa. Na njegovi mastni in nepočesani bradi, padcu človeškega dostojanstva, ki pride s pomočjo ubogim, so sijali strjeni madeži hladne pice, s katero se je ohranjal pri življenju. V kotu majhne sobice so poležavale napol izpraznjene škatle dostavljene hrane. Slednja in dnevni tek v parku sta v njem ohranjala zadnje znake vitalnosti.

Že tri dni se ni stuširal. Njegova pomoč ubogim, njegovi izleti v pekel, so mu vzeli preveč časa, da bi skrbel za svoje zdravje in higieno. Njegovo telo je izsušeno in shirano. Njegova moda otekla do onemoglosti. Njegov otrdel penis se že pet dni zadeva ob rob pisalne mize. Obilje dela je povzročilo, da že pet dni ni masturbiral. Že pet dni se je ob ograji koncentracijskega taborišča sprehajal s skalo v raztrganih hlačah. Bil je na koncu. Ko enkrat zreš v pekel, tudi pekel zre nazaj vate.

Kljub vsemu temu so njegovi prsti besno drveli po tipkovnici. Zvoki “tap, tap, tap” so kljubovali nočnemu miru evropske duše. Pisal je poročilo o koncentracijskem taborišču. Dokončal ga bo do zjutraj. Naslednjo noč bo napisal novega. Vedno se bo našel nekdo, katerega tožeči glas je bil dotlej neuslišan. Boštjan pogosto zajoka in si reče: “Moje poslanstvo nikoli ne bo končano.” Zaveda se, da opravlja Sizifovo delo. A kot Sizif tudi sam nikoli ne bo prenehal. Preveč je ponosen, da bi.

Zvok tapkanja, ki prekinja tišino, znano navadnim ljudem, kar naenkrat prekine trušč, podoben pripravljanju nevihte. Boštjan si obriše solze in pogleda skozi okno. A nebo je mirno kot nepravična vest evropskega človeka. O nevihti ne duha ne sluha. Ob spoznanju te brezbrižnosti še enkrat zajoka in si obriše solze. Spomni se, da je nekoč na referendumu za vstop Slovenije v Evropsko unijo na glasovnici obkrožil Za. Obšel ga je strahovit občutek krivde in sam pri sebi je zakričal: “Hoteli smo svobodo in demokracijo, zdaj pa izčrpavajo nedolžne. Po njih vsak dan padajo bombe. Tako je v Alepu, tako je v Azazu. Nikjer niso varni. Begunci nekaj dni čakajo na meji. Vsi ste nas izdali. Nas in naše zaupanje v vašo pravičnost. Njih in njihovo človeško dostojanstvo!  Vse!«  A iz njegovih ust je privekal zgolj tih hlipec. Moči preprosto ni imel več. Zvoki nevihte pa kljub temu niso prenehali.

Pomislil je: “Je to glas zatiranih, ki me kliče na pomoč? Je to moja ponosna vest? Ne, vest se oglaša drugače.” Takrat ga je zabolelo v trebuhu, da se je od bolečine skoraj sesedel na pod umazane sobice. Spomnil se je, kako stradajo begunce, spomnil se je, kako na njih učinkuje pomanjkanje dostopa do stranišč in nenadni vnosi slabe hrane v njihova izmučena telesa. Tudi sam je že nekaj časa živel kot begunec, stran od doma. V tem premisleku je spoznal razlog svoje bolečine. Tiščalo ga je na stranišče. Ni mogel kaj, zatiralske metode so nazadnje kruto zarezale tudi v njegovo telo. Moral si bo vzeti pet minut in se temeljito podelati. Da ne bo izgubljal za uboge tako dragocenega časa, lahko prenosnik vzame na stranišče. Le tako bo lahko kakal brez slabe vesti. Boštjan je na tej točki vstal, dvignil računalnik z mizice in se z njim v svojih koščenih rokah odpravil proti vratom toalete. Čaka ga ustvarjalna dejavnost.

No, zdaj, ko je Videmšek končno odšel počet, kar Videmšek počne, pa smo na vrsti mi, da analiziramo njegov produkcijski proces. Fenomen Boštjana Videmška je namreč zanimiv. In sicer iz naslednjega razloga. Ob vsaki njegovi izjavi je jasno, da gre za moralizem. Ampak moralistov je mnogo, Videmšku pa med njimi pripada prav posebno mesto. Če si pogledamo vse prejšnje primere, ki sem jih obdelal v letošnji sezoni Moralnih fekalij, lahko pridemo do ugotovitve, da je v njih mogoče zagrabiti neko protislovje med logiko, ki se ji zaveže avtor, in njegovim pisanjem, to protislovje gnati do konca in pokazati, da so pisci idioti.

Recimo: nekdo se sklicuje na določeno antimoralistično teorijo in obenem moralizira. Nadaljujemo lahko s primerom pragmatizma. Slednji predpostavlja neko vednost o neumnosti trditev, ki jih podaja pragmatik, pa predpostavlja, da so te neumnosti politično učinkovite. Protislovje najdemo v tem, da ravno pragmatizem v lastni zavezanosti učinkom ni učinkovit. Nadaljujemo lahko z raznimi ntokizmi, ki sopostavljajo določen moment strukturne analize kapitalizma in logiko vsi ti, konkretni ljudje so isti”. Spet očitno protislovje med strukturno logiko produkcije, ki konkretnim posameznikom jemlje relevanco, ter gonjenjem politično in teoretsko retardirane mantre konkretnih zločincev.

Tako rekoč vsaka od kritiziranih vsebin do zdaj je posedovala določen moment umnosti, zavoljo katere je bilo mogoče njihove pisce razbiti na njihovem lastnem terenu. Videmšek po drugi strani tega nima; je preprosto neprotisloven. Pa ne zato, ker bi do konca speljal nekakšno genialno logiko, ampak ker so njegovi teksti tako huronsko zanič in brez vsebine. Recimo vzamemo njegovo Poročilo iz koncentracijskega taborišča, v katerem naj bi po dolžini besedila sodeč na dolgo in široko obdelal način delovanja taborišča za begunce na grškem otoku Hios. Pa ga ne. To storijo trikrat krajši novinarski prispevki, ki jih najdemo z vpisom gesla “Chios camp” v Google. No, pa vendar - gora teksta vendarle predpostavlja neko vsebino?

Večino tvorijo poskusi posredovanja neposredne izkušnje beguncev, ki se imajo nedvomno slabo, preostanek empirične netočnosti. Recimo, da se z begunci ravna tako kot z Judi. No, se ne. Taborišča ala Auschwitz so bila uničevalna taborišča, s stalnimi eksekucijami in plinskimi celicami, kar taborišče na Hiosu ni. Poleg tega so bila nemška koncentracijska taborišča strogo nadzorovana, medtem ko taborišče v Hiosu prav tako ni. To sicer pove tudi Videmšek, ne navede pa nikakršnega razloga, zakaj ne, ker je preveč zaposlen s slabim parafraziranjem Nietzscheja. Ker o samem mehanizmu taborišča ne pove ničesar. V nacističnih koncentracijskih taboriščih so bile namreč  tovarne, ki so uničevalno smrt zvezale z industrijo ekonomskega profita, česar taborišče v Hiosu spet ne naredi.

Imamo torej dva tipa koncentracijskega taborišča: v Hiosu, kjer se begunce “zgolj” zadržuje, in nacističnega, kjer se njihova telesa spreminja v puder in objekte biološke eksperimentacije, njihovo delovno zmožnost v profit. Dejstvo, da življenje ne v enem ne v drugem ni posebej prijetno, ne pomeni, da je enako. Ta manko kakršnekoli analitične vsebine na drugi strani sproducira proces tvorbe njegovih besedil, sestoječ iz naslednjih štirih korakov.

Na začetku kot prvi korak stoji že navedena apriorna izključitev analitske vsebine, ki sovpade z drugim korakom: premestitvijo na moment “izpovedovanja”. V tej shemi je Videmšek vedno tisti, ki posreduje domnevno neposredno izkustvo zatiranih. Izključitev analize in redukcija na posredovanje izkustva nadalje tvori celoten horizont možne vsebine besedila. Posledično sem tudi sam, če sem hotel vsaj približno slediti njegovi logiki, moral začeti z dolgim popisom Videmškovega izkustva pisanja, kot si ga sam predstavljam. Mislim, da mi je lahko hvaležen, da izmed vseh ljudi prevzemam breme posredovanja njegovega izkustva. Sem pravi pravcati mučenik.

Izrečena sintagma “Kot si ga sam predstavljam” nato odpira tretji korak, in sicer v obliki vprašanja o načinu posredovanja izkustva depriviligiranih. Tretji korak je torej forma, ki jo lahko poimenujemo “poetizacija izkustva”. Kot njen primer lahko navedemo naslednji citat iz poetično naslovljenega članka “Ubili so ljudi. Ubili so skale. Ubili so drevesa.”:

“V letalskem napadu vladnih sil je izgubil sedemnajst sorodnikov. Med njimi očeta, brata in sestro. 500-kilogramska bomba mu je vzela preteklost, sedanjost in prihodnost. Njegov, od bolečine in obupa izmaličen obraz ni skrival ničesar. Jokal ne bo nikoli več. Pozabil je, kdaj se je nazadnje smejal.”

Na tej točki bi morda lahko našli edino protislovje. Dvomim, da bi bilo nekomu, ki je v bombnem napadu izgubil celotno družino všeč, da je njegovo trpljenje pod prsti slovenskega novinarja postalo slaba poezija. Videmšek, ki mesijanski smoter svojega delovanja utemeljuje na pomoči zatiranim, mu s tem nedvomno ni pomagal. Ampak recimo, da je to premalo, da izpeljemo karkoli vsebinskega. Seveda, saj je, kot sem že večkrat poudaril, ravno pomanjkanje vsebine glavna značilnost njegovih tekstov. Kar je znotraj tistega, kar nam je navkljub vsej suhoparnosti dano na razpolago, pomembno, je naslednje. Forma posredovanja mu dopušča, da izkušnjo oplemeniti tako rekoč s čimerkoli. Kot je sam zapisal, da se človek, ki je izgubil večino družine “jokal ne bo nikoli več. Pozabil je, kdaj se je nazadnje smejal.”, sem sam brez težave lahko oplemenitil Videmškovo izkušnjo z govorjenjem neumnosti o njegovih higieničnih navadah. Da se sam prej kaže kot model eko življenja, higieničnosti in tako dalje, je na tem mestu, v skladu s to formo, popolnoma irelevantno. Itak gre za popolnoma subjektiven vtis.

In nazadnje - četrti, vsebinski korak produkcije Videmškove žalostinke. Če je forma poetizacija, je vsebina skoraj biblični diskurz človečnosti in njenega padca. Kaj je namreč konstantnost vseh izkustvenih posredovanj, ki jih Videmšek navede? Zmeraj naletimo na nekoga, ki je bil v prejšnjem življenju intelektualec - učitelj, zdravnik, izdelovalec letal - skratka visoko izobražen in dobrohoten posameznik, ki ga je nato vojna vihra, zlohotnost zgodovine, speljala na kriva pota, ga prisilila v to, da ubija in se preživlja s postanimi makaroni. S tem vsakič vzpostavi predpostavko večne dobre človeške narave, iz katere prek logike “izgube” izpelje vse floskule o razčlovečenju. Kakor da ni očitno, da je na genocidih, taboriščih, vojnah in ostalih objektih njegovega zgražanja približno toliko živalskega kot na organiziranju naših izločevalnih potreb prek institucije stranišča.

Kar je na vsem tem tako markantno, je že izrečena popolna odsotnost protislovja med vednostjo in moraliziranjem, ker momenta vednosti tako rekoč ni, saj je celoten smisel njegovih prispevkov v romantičnem slavljenju “notranjega izkustva”. Če je celoten point teksta v njegovem podajanju, prek imperativa “daj glas trpečemu”, je kakršna koli poglobljena analiza tako ali tako irelevantna. Zato lahko ta tip pisanja brez težave razglasim za najbolj izčiščen objekt moralnih fekalij doslej. Te je za vas to leto poslednjič pripravljal Matija Jan. Slednji si bo med poletjem vzel pavzo in z rubriko ponovno začel po poletju.

Preden pa se od vas dokončno poslovimo, opomnimo, da se je prvi prispevek moralnih fekalij, naslovljen Kako ostati človek?, začel z dedukcijo človečnosti iz stranišča, da se je obravnava Videmška zaključila z isto dedukcijo ter da smo tega istega Videmška kmalu po začetku prispevka pustili, da odide in svojo človečnost utemelji ravno na stranišču. Vrnimo se za konec k njemu in povprašajmo: “Kaj je med našo odsotnostjo ustvaril naš Boštjan?” Prisluhnimo mu.

Izjava

 

 
Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Ahahahhah

aaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Dvomim, da bi bilo nekomu, ki je v bombnem napadu izgubil celotno družino všeč, da je njegovo trpljenje pod prsti slovenskega novinarja postalo slaba poezija. Videmšek, ki mesijanski smoter svojega delovanja utemeljuje na pomoči zatiranim, mu s tem nedvomno ni pomagal.

TA PRISPEVEK PREDSTAVLJA NOVO DNO, NOV PODN, KI GA JE RADIO ŠTUDENT SPOSOBEN.

TA PRISPEVEK JE DEFINICIJA MORALNE FEKALIJE.

IN JA, AVTOR JE IDIOT. NIČMANJ KOT TO.

@ Še enkrat, pa kar briši: pa se zavedaš, da s takim izbruhom delaš izjemno reklamo prispevku (in kontrareklamo svojemu komentarju), kar je patetično?

@ Anarho 24 ur.com: če daš nekaj v narekovaje, še ne pomeni, da si s tem zmanjšal pomen nečesa. Izpeljava je dosledna, povezave v tekstu so razvidne in večplastne. Tekst je kakovosten, tudi slogovno. Če je rezultat izpeljave žaljiv, je stvar interpratacije. Ni pa tekst kot tak žalitev.

Če se ne strišnjaš z izpeljavo in želiš nasproten zaljuček, pač razdelaj izpeljavo in vzpostavi svojo.

Ne bomo zdaj sankcionirali mišljenja, kajne?

Ne, pomena ne, samo poudarjam quasi-čnost tega prispevka.

Pozabljaš, da je sporočilnost nizka, tekst pa je mogoče reducirati na srednje žalostni osebni napad brez smisla in povoda.

Neumen je že uvod, ki postavlja Videmška v nek kontekst korporativno (Ikea, Apple) opremljene sobice v kateri protagonist skinjuje GoT serijo, sladek seksi sad zahodne TV produkcije, ki jo bo protagonist kakopak projeciral beguncem željnim taistih sladkih seksi sadov.

Da avtor tega prispevka vidi v Videmšku spolni simbol na katerega se mu dvigne izhaja iz eksplicitne fantazije o otrdelem penisu, "bradatosti", raztrganih hlačah in še kje.

Dejansko hoče biti Videmšek ali vsaj doživeti transfer z njim ... in psom.

... to je debilana vredna nekega obskurnega bloga, ne pa RŠa. Če je tebi to dosledna povezana večplastna izpeljava ti pač ni pomoči. Kot tudi avtorju ne.

Komentar je zbrisal odgovorni urednik, zato ker je bil žaljiv: brez utemeljitve je žalil avtorja oddaje osebno. Prav tako bo zbrisan komentar, v katerem piše, da "avtor zasluži brco v gobec", kar je mogoče brati kot poziv k nasilju. Avtorju teh komentarjev sporočam, da ne gre za izključevanje njegovega mnenja, temveč brisanje temelji na dveh razlogih: sovražni govor, ad-hominem napadi, ki niso vsebinsko utemeljeni. Drugače pa lahko v kratkem pričakujete pravilnik glede RŠ-komentiranja. Moje načelno stališče je, da je debata lahko ostra in polemična in te fore, vendar pa da obstajajo vseeno določene omejitve. Isto mnenje bi lahko bilo povedano brez namigovanj k nasilju in neutemeljenih žalitev. 

A vi to resno?
Kaj pa dejstvo, da je celotni prispevek izjemno žaljiv do Videmška?
A to dejstvo pa "odgovornega urednika" (poudarek na quasi-) ne moti?
A odobrava torej uporabo Radia Študent kot medija preko katerega se lahko izvaja napad na priznanega novinarja, brez enega jasnega indica zakaj se ta napad izvaja?

ZBRISANO S STRANI ADMINISTRATORJA (J.K.)

Kar briši. Saj anarhisti si lastite monopol nad nasiljem v službi revolucije a ne da ... ko pa dobite nazaj nasilje v obraz, pa se zgražate, obsojate in jokate na obskurnih medijih. Smeh smehov.

CELOTNI ČLANEK JE AD-HOMINEM NAPAD!

Mater ka si slep al kaj? Nepismen? Ne razumeš kaj piše? Si sploh prebral? A je urednik prebral?

"Obstajajo določene omejitve". Bravo! Bravo!! Vse si povedal.

24UR, NOVATV in RADIO ŠTUDENT!!

napovedujem vam še kakšno leto dve obstoja ... pol pa v greznico v katero spadate, saj ne predstavljate več nikogar razen sebe, ste paravan za nek anarho marginalizem ki ima toliko rešitev za ljudi kot neoliberalni kapitalizem.

Kaluža, se pravi bojo mel od zdaj naprej komentarji strožje kriterije za objavo kot pa članki? Ker s tem sranjem zgoraj se ne da polemizirat na noben normalen način, katerikoli pristop ubereš bo vedno izkazana dobra vera, da je reč zasluženo v okviru debate. Pa ni. Kdor kaj takega napiše je dejansko bedak in kdor to objavi je dejansko tega bedaka izpostavil parim vzgojnim.

Odgovorim bolj podrobno zvečer, si takrat še enkrat vse bolj podrobno preberem. Tekst je bil predhodno prebran, tko da v tem smislu ne bežim od odgovornosti. Do takrat pa predlagam malo več mirnosti. 

Poraz. Nič manj kot poraz.

Cel članek je ad-hominem nasilje. Nič drugega. Kako naj Videmšek odgovori? S čim? A naj polemizira in s tem daje legitimnost temu papku? Kje?

... ma kr nekaj shit, žalost. Poraz vseh.

Torej odgovor:  

1.) v celotnem tekstu ni nikjer pozivov k nasilju nad Videmškom in nikjer ni neutemeljenih ad hominem napadov nanj. V omenjenih komentarjih to dvoje imamo. Žal bom moral izbrisati tudi (sicer čist vredu) kritiko moje uredniške politike iz zgornjega komentarja, ker znotraj komentarja spet piše, da je potrebno avtorja na gobec.

Če boste skratka pisali komentarje, ki bodo na nivoju izhodiščnega teksta (če utemeljite zakaj se vam zdi tekst (ali avtorjeva intenca) slaba), ste lahko gotovi, da ti komentarji ne bodo izbrisani.

2.) Glede oddaje: vsekakor stojim za objavo. Ne trdim, da so to najboljše letošnje Fekalije. Avtorja sem pred objavo opozoril, da se mi zdijo določene zadeve neokusne in da se mora zavedat, da bo prejel razjarjene odzive. Ni pa v tekstu nič takega, vsaj zdi se mi, zaradi česar bi prepovedal njegovo objavo. Vsaj če sledimo tem splošnim definicijam sovražnega govora in ad hominem napadov.  

Vsebinsko mislim, da glavni očitek teksta (Videmšek izkorišča izkustvo trpljenja) res ni nekaj tko zlo radikalnega in nezaslišanega, da bi bila potrebna takšna jeza.

Raje kot da izgubljate živce, poskušajte pač utemeljeno pokazat, če se ne strinjate s tekstom, zakaj to ni res, kje avtor zgreši Videmškovo pisanje, itd.  Poskušajte v svoj komentar investirat nekaj časa (če kaj, potem avtorju ni mogoče očitati, da se ni ukvarjal z Videmškom).

Če med tem pisanjem ne boste pozivali k obračunu z avtorjem ali ga brez utemeljitve osebno napadali ali napadali njegovo vero, raso, spol in te fore,... potem bo vse ok.  

toliko zaenkrat

 

 

"Vsaj če sledimo tem splošnim definicijam sovražnega govora in ad hominem napadov."

Se pravi to ni napad na Videmška?

... to je samo "moderna anarho kritika"?

https://www.youtube.com/watch?v=woQd9lAtYZU

Moji senzorji zaznavajo butthurt bibličnih razsežnosti.

ANALHO 24UR.COM, pa saj ne rabiš bit ti zdaj manj frend z Videmškom samo zato, ker ga je nekdo proper skurcal. Jeez.

A to je ta radio? Butthurt transmitor? ... včasih je bil vse kaj več kot to.

Ne poznam Videmška, sploh. Sem zgolj bralec. Na žalost tudi tega slaboumja zgoraj.

Ni ga skurcal niti malo, niti kanček. Ta kritika le odseva patetiko pisca ... kako že poje Gojc "sem mlad zavržen nihče, nobeden me ne mara, ne v šoli ne doma ...". RŠ očitno dosega nova dna.

Videmšek je Človek, vi ste pa zeleni pajaci.

Ej, ANALHO 24UR.COM, mogoče moram najprej povedat, da se v določenih pomislekih strinjam s tabo, ampak sam neki me zanima: a so neki literarni prijemi (al kako bi temu reku, sej ne vem) v tem tekstu neočitni? Lej, pač tekst hoče na en način povedat, da Videmšek izkorišča trpljenje zato, da sebe pokaže kot kul guya. Jst se s tem sicer ne strinjam, ti tud zelo očitno ne, ampak: avtor tega teksta ma pač eno mnenje, podal ga je na tak kao poetičen način s tem tekstom. Mene tako pisanje uresnic ne pritegne, tud če bi se z njim strinju, ne, zato je moj point kle bolj ta, da: a) se da neodobravanje izrazit drugač kot z omenjanjem nasilja (kar je itak neproduktivno, ker nam pol zbrišejo tak komentar - and rightly so), b) en sam samcat članek ali pa celo ena sama samcata rubrika še vedno ne odraža pogledov in mnenje vseh ljudi ustanove, ki je tekst objavila.

Jst njegovih tekstov nisem nikoli bral skozi prizmo "ja ok, Boštjan je pa kul guy ker hodi po taboriščih v Siriji, po revolucionarnih Atenah, po nevemkje ...". Gledam ga kot "modela na terenu", a la Hitchens v Pragi, Gdansku, Iraku, Indiji; a la Chomsky v kibutzu; a la Križnar med Nubami ... nekoga, ki je first person videl obraz obupa, totalitarizma, upora, cene upora.
A je zarad tega "kul"? Men nepomembno. Pomemben je tekst, ki je od tam, iz terena, iz bolečin realnosti, nesmisla, obupa, seveda je tekst nastal skozi njega, skozi njegovo izkušnjo, wtf je tukaj nenavadno?

Glede a) in b). Ja, verjetno res; samo sori, tip zasluži kar sem napisal, pa naj ta model briše, fakin 24ur.com debilana; smrt v naslovnici, a brisat "nasilje" v komentarju (fakin lol?); b) izkazuje način delovanja, ki je "boli me kurac". Resen urednik takšnega ad-hominem napada ne dovoli.

Če mate pa jajca pa povabte Videmška na oddajo; Videmšek vs. Jan, kot to delajo anglosasi, pa v bistvu vsi ostali. Udari argument proti argumentu, pa da vidimo kdo je gol, nag, prazen in brezvezen tukaj. Kdo je poln čezmernih analiz in filozofskih floskul, kdo ma pa fakin point.

... in na koncu, pika na i ... veš kaj je najbolj grozno, res grozno ... Radio Študent je glede Videmška očitno up to date z Reporterjem, podnom od podna na rumenem podnu podna:

http://www.reporter.si/slovenija/%C2%BBrevolucionar%C2%AB-bo%C5%A1tjan-v...

MOJ RADIO ŠTUDENT NI BIL BLIZU REPORTERJU, NIKOLI, NIKJER, NIKAKOR.

Okej, tud s tem se strinjam, da bi blo (sploh glede na to, da govorimo o radiu) nekak bolj zanimivo poslušat oddajo, v kateri se avtor tega teksta sooči s predmetom svoje obdelave (torej novinarjem Videmškom). Nasploh ne štekam, zakaj je na RADIU!! tok enga branja vnaprej pripravljenih tekstov v eter. Ene stvari že štekam, sploh take, k res obdelujejo en širok teoretsko področje, al pa, kva vem, recenzije knjig, ampak ja, takle tekst pa na takle način služi samo takmu razburjenju, kot ga zdele izvajamo tuki.

Se pa mirovnik u men še vedno ne strinja s tem, da ljudi ne smemo na gobec. Aja, pa še: tud jst Videmška ne berem na tak način, da špila nekega kulerja, ampak pr tem žal neizogibno nastajata dva tabora. Eni loh to sprejmemo kot neki, kar se je človk odloču nardit u svojmu lajfu, eni so pa tko k moj fotr, ki vedno kadar sliši kakšno novico o tem, da je treba Križnarja spet od kje reševat, prbije: "Pfff kva pa misl, da se gre, doma ma pa osamljeno ženo pa polno revnih otrok u svoji okolilci, k bi jim lahk pomagal." (Needless to say, s fotrom se velik kregam.)

Jaz sem takoj za live soočenje Videmška in Fifija, morda celo za šriše srečanje mainstream novinarjev in komentatorjev ter Rš-evih. To bi bilo epsko in verjamem, da se Fifi ne bi uprl pozivu (osebno imam več pomislekov, da bi se Videmšek, vendar ne pravim, da je to tudi res).

Vendar, kar me ne preseneča, je pa zgovorno, je to, da ravno tisti, ki najbolj srdito zagovarjajo določene etične vrednote, nenasilje, dialog in širino, kadar doživijo kritiko, najbolj agresivno napadajo te kritike, pogosto na Radiu Študent - s čimer potrjujejo samo poanto teh kritik, da se za temu etičnimi vrednotami nahaja masa latentnega nasilja in da struktura, znotraj katere te tarče delujejo, temelji (kot verjetno tudi vsaka druga), na nasilju.

Fifijev članek je mestoma morda res neokusen, vendar so njegove neokusnosti, spet, vpete v argumentacijo, ki je zgledna in konceptualne naveze, ki so sofisticirane. Ne vidim nobene spornosti v tem, če nekdo neokusno govori o Fifiju, če je ta neokusnost vpeta v ravno tako zgledno argumentacijo in konceptualne naveze.

Če zaključim, sta rešitvi po mojem dve. Glede na to, da se pojavljajo pozivi po fizičnem obračunavanju, naj komentator in Fifi osnujeta neko institucijo dvoboja kot v Rusiji 19. stoletja in naj se zgarbata. V tem primeru se morata strinjati oba.

V nasprotnem primeru, se bo potrebno sprijaznit z objavo članka in Fifijev prispevek sesut na način, na akterem on sesuva Videmškovo pisanje. Četudi to vsebuje neokusnosti na Fifijev račun.

Pa še to - uvod, v katerem je literarno predstavljeno delo Videmška, ima jasen namen, ki je razložen v drugem delu teksta; Fifi nikjer ne trdi, da Videmšek res piše v sobi z Ikeiinim pohištvom, ampak, da je teza, da piše v njej, enako nerelevantna kot anekdotične investicije Videmška samega.

povzetek
gre za literarno zgoščen, razsvetljenski (Voltaire) klic k razumu,
v katerem avtor obračuna z patetičnim moraliziranjem, da bi
razkril mazohizem samozatajevanja

Še glede očitka, da ta tekst kaže, da je RŠ enak Novi24 in demokraciji. 

1. Mislim da obstaja med tem tekstom in teksti na omenjenih medijih gromozanska razlika. Menim da kdor te razlike ne vidi, da jo enostavno tudi noče videti ali pa da je res slep za cel kup enih nians. 

2. Dost večja podobnost obstaja med komentarji na omenjenih medijih in razjarjenimi komentajri zgoraj, ki so pozivali k temu "koga bi bilo treba na gobec" in ki so s pretirano rabo velikih tiskanih črk in klicajev razglašali druge za debile.

 3. Moralne fekalije so zgolj ena izmed mnogih oddaj na RŠ-u. RŠ nasploh deluje zelo aktivistično-moralistično (kot bi temu rekel Matija Jan seveda) in imamo ogromno vsebin, ki spadajo v ta kontekst. Se mi pa zdi nujno, da imamo tudi neko notranjo kritiko tega in da to kaže tudi na neko zmožnost samo-ironije in odprtosti. Rekel bi, da tega na levici kar primanjkuje. Pomembna je skratka tudi umeščenost določenega teksta, ki tudi določa njegov kontekst. In ta tekst spada na RŠ ravno zato, ker na nek način ne spada. Težko razložit. Ampak definitivno to ni isto, kot da bi se ta identičen tekst pojavil recimo v bolj mainstream medijih. 

3. Dost več očitkov, ki smo jih dobivali zadnje čase, gre prav v nasprotni smeri od tega, kar piše 24ur: da torej postajamo preveč politični - v smislu podpiranja konkretnih politik in pobud, podajanja iniciativ. Preveč opredeljeni, preveč aktivistični, itd. Jst mislim sicer, da tudi to nikakor ne drži. 

Če bi Fifi zares imel jajca, bi se spravil na Boruta Ošlaja. Just sayin'

Kot muhe na drek so se nad prispevek usuli ubogi v duhu in moralne fekalije končujejo sezono z namenom opravljenim. Kapo dol Fifiju. Mogoče v prihodnosti kakšen prispevek o idiotih, ki ne vedo kaj pomeni ad hominem?

V vsakem primeru bi bil tale osebek, ki je očitno intimen z Videmškom in dobro emulira komentatorski stil novetv primeren za kakšno obdelavo. Lastnoročno je komentarje pod člankom spremenil v smrdečo greznico polpismenih izcedkov, za kar si bi zaslužil tudi priznanje. Ne srečaš vsak dan nekoga, ki pooseblja vso gnilobo komentarjev na 24ur in takoj nato druge primeja s 24ur. Če bi bil vsaj kateri vsebinski odgovor, namesto butthurt jokanja o žaljivkah. Ampak to je najbrž preveč za pričakovati. Sigurno bo Videmšek presrečen, da se brani njegovo internetno čast.

Text nevreden Radia Študent. Fekalni poden.

Točno tako. Tekst nevreden RŠa. Poden.

Haha, končno.

Vsekakor bi se bilo potrebno lotiti vsaj še prispevkov Karmen Švegelj in E.H. Milharčiča, počasi in z navdihom.

Tekst nikakor ni poden. Če hočete avtorju priti do živega oz. kej spremenit pri njemu, raje podajte kakšen argument.

Tekst teoretsko štima, argumenti so vedno primarna stvar in avtor nikoli ne žali Videmškove osebe, kot bi rekli pravniki. Recimo prvi del teksta si jaz tolmačim kot parodiranje humanistične drže, da je vsaki žrtvi treba vsak trenutek pomagati, zaradi česar ne more niti malo pozornosti posvetiti samemu sebi. Vse drugo je stvar ilustracije, ki je pa itak zbadljiva. Mislim da se Matija ne bi pritoževal oz. vsaj ne bi se mogel, če bi se nekdo poslužil njegove taktike na njemu samemu.

Tekst je poden, in direktno kaže na težnjo marginalcev tipa Jan, JanezC itn., po obračunu. Je agresivna in žaljiva kritika brez smisla.

Če mate jajca, kot se temu vulgarno reče, povabte folk v studio in jih v etru žalite, obtožujte in zganjajte svojo patetiko. Ko bodo lahko tudi odgovorili.

To je pa strahopetno dejanje maloumja. In ja, tekst je poden. Če tega ne vidiš potem ti ni pomoči. Je skrajno subjektivna ocena stila poročanja sicer prodornega novinarja, ki dela na terenu, s strani teoretika z diplomo iz filozofije. Yes, great job man, go go! A ma ta Jan kakšno objavo kje? A lahko preberemo kaj splošno priznanega? Al mu samo dajete ta RŠ kanal da tukaj žali, kleveta in ponižuje? ... vsaka čast. Zelo analhistično od vas. Vi ste analho carji. ANALHO DO KONČNE ZMAGE!

"Tekst nikakor ni poden. Če hočete avtorju priti do živega oz. kej spremenit pri njemu, raje podajte kakšen argument."

dovoljna je jedna riječ
ODJEBI
(Johan B. Štulić)

Prvih pet odstavkov je čisti cringe, ampak ok, ne zna vsak pisat. Tam so menda zato, da bi avtor poudaru, da je zapisat izkušnjo - čemur bi lahko rekli tud humanizacija - neke osebe, za katero je tričetrt Slovenije pred pol leta našlo povsem zadostno oznako: golazen, pač nujno self-indulgent bulšit. In potem valda makes sense, če po svoje zapišeš še izkušnjo nekoga, ki ga mamo sicer načeloma že za Boštjana Videmška, novinarja pri Delu, etc., da bi dokazal, kako je trapasto in smešno dajat vsebino pojmom, za katere se itak vsi strinjamo, kaj so. Golazen je pač golazen, oni tam nekje neki crkujejo, in Videmšek je pač Videmšek, on drka svoje mesijanstvo pa gleda Game of Thrones in si obenem domišlja, da lahko občim pojmom z neko svojo strategijo osredotočanja na izkušnjo posameznika zagotovi kakršnokoli drugačno vsebino.
In Jan prizna, zakaj mora v tem primeru na plan z vso to analo - Videmškova strategija je namreč vsaj relativno čista, vse ostalo teoretsko jajcanje lahko razsuje vsak filozof-pritlehnež, ki ne zna proizvajat učinkov in se zato osredotoča na tiste, ki jih, v stilu, "pa naj se postreli malo te golazni, glavno je, da tega ne preprečujemo na licemeren način." In ker pri Videmšku ne zazna druge licemernosti kot - "ej stari, a veš, da v bistvu sploh ni nesebičnega dejanja" (MIND = BLOWN!) ti ne preostane drugega, kot da malo poprdiš in podriskaš in se nato nadejaš intervencije fen-kluba, ki te bo potrepljal po ramenu, ker si against overwhelming odds še vedno znal ostati moralno fekalen. Svaka čast, res.

Na koncu smo pa itak butthurt vsi ostali, in ne (QED - zgornji tekst) ta vaš krog, ki je pa zdaj, glede na ves aktivizem, ki se ga greste, res že legendarno neučinkovit. Ampak keep on keepin' on - ko boste izčrpal vse druge možnosti pa lahko še vedno naredite pregledno razstavo The Faces of Rog, najamete Videmška, da spiše par čustveno doživetih profilk folka izza barikad, in upate, da se komu zasmilite.

tranzicija zelo počasi prihaja v sklepno fazo.
razmerja moči so vedno bolj samo še navidezna.

Ni potrebe po fanclubu za videmška in hejtanju avtorja članka, po delitvi na naše in vaše ipd., kar se dogaja v komentarjih ...

Članek izpostavlja le določeno paradigmo, v katero se je zahaklal videmšek. V kaj podobnega se hitro zahakla skoraj vsak, ki preveč piše (producira). To ne pomeni, da Videmšek piše slabo, ker to ne drži. Je pa zanj značilno moraliziranje, na slogovni ravni pa kratki stavki in neka anekdotičnost, ki jo dobro prikaže prvi del teksta, le da gre avtor v njem malo predaleč: to je šibka točka zgornjega teksta, ker je Matija Jan preveč tarantinovski, preveč se razdrka in odfrči v neokousnost. Šlo bi tudi brez tega.

Tekst pa zaradi omenjene šibke točke ni poden, ampak zelo dobrodošla prevetritev izven zidov politične korektnosti, v kateri vsi en drugemu lajkamo riti. Kritika takšnih in drugačnih javnih obrazov ter diskurzov je nujna, in to točno na tak način, kot počnejo moralne fekalije. Še posebej pa je potrebna kritika tistih, ki jih vidimo kot super-oh-in-sploh-moralne junake brez napak tipa Videmšek (+ še mnogo drugih).

Če se komu tole zdi članek zlivanje gnojnice na nivoju desnih časopisov, potem očitno ni natančno prebral do konca, očitno pa je tudi zgrešil pomen eksempla ali falconetla pri Svetokriškem in ni opazil jasne argumentacije, ki sledi iz tega eksempla.
Če se komu članek zdi zlivanje gnojnice, naj ve, da Videmšku ne bo prav nič škodil in da bo odmeval še premalo!

Osebno mi je zelo žal, da je vse, kar razberete iz članka, hejtanje Videmška?

Saj ne, da zagovarjam splošno priznanost in podobno, bi pa zgornje komentatorje povprašal, od kod izhaja njihovo občudovanje pomena Videmškovega pisanja.

- kje je Videmšek splošno priznan (kar se očita Janu, da ni)

- kakšne učinke sproža Videmšek (kar se očita Janu, da ni)

Ker, jaz na primer poznam kar nekaj prodornih intelektualcev in bolj zloglasnih aktivistov, pa mislim, da je prva stvar, ki pride ob Videmškovih člankih na pomisel, posmeh (s tem ne trdim, da je ta že upravičen). Vem, da del "del tvorcev javnega mnenja" čisla Videmška, ampak iz tega dela "tvorcev javnega mnenja" se norca dela vsak, ki je prebral pet knjig (spet, ne trdim, dje upravičeno, samo pod vprašaj postavljam težo o splošni priznanosti Videmška).

Kakšne učinke sproža Videmšek, razen tega, da se poleg tega, da se njegovemu pisanju posmehujejo številni intelektualci, še omenjenih 3/4 Slovencev še bolj sovraži migrante? A je Videmšek kdaj razen patetičnih izlivov poskrbel še za proper politično analizo, aktivistični program, odgovor primitivcem, ki bi vsaj malo spremenil mnenje v prid migrantom, ne pa še povečal sovraštva do njih?

1. Videmšek je splošno priznan med bolj ali manj vsemi, ki beremo resne dnevne novice. Je komentator katerega komentar šteje. Zakaj? Ker je tam, doživel in videl.
Nam nekaterim, ki npr. nismo 3rd generation feminist vegani, izkustvo šteje več kot teorija, dejanje več kot beseda, prisotnost več kot opazovanje.
2. Videmšek sproža učinek čutenja bede teh ljudi, praznine in bolečine. Simple.

O Janu pa mi je škoda izgubljat besed. Je pač mlad avtor, ki se "uveljavlja" ... s teksti na ravni 4. b gimnazije Moste šolsko glasilo. Za njegovo dobro upam da bo zmogel kaj več.

"A je Videmšek kdaj razen patetičnih izlivov poskrbel še za proper politično analizo, aktivistični program, odgovor primitivcem, ki bi vsaj malo spremenil mnenje v prid migrantom, ne pa še povečal sovraštva do njih?"

1. V člankih v Delu in SP je podajal zelo lucidno videnje dogajanja npr. na bližnjem vzhodu ali v Atenah.
2. Od njega ne pričakujem aktivističnega programa. Je novinar. A veš kaj ta poklic pomeni?
3. Odgovarjal je 'primitivcem' (kamor štejem tudi tebe in Jana). Redno.
4. Naredil je več za spremembo mnenja folka, ki bere, kot kdorkoli od vas.

Napadate nekoga, ki je videl in doživel veliko več kot vi, in poročal o vsem kar vi/mi le opazujete/mo iz daleč. Zarad tega ma moj respekt.

Iskreno rečeno, očitno se ne zavedate, da ste marginalci tukaj vi, dasiravno si lastite neke mega zasluge. Kul, mogoče jih mate res. Vendar sam npr. nisem slišal za eno vašo akcijo, vaše okrogle mize so omejene na vas, od vas le besede ... in ko vidim vašo raven diskurza se dejansko ne bi udeležil, saj trobite vsi v en (analho) Rog ... ironija ...

Jaz si ne pripisujem nobenih zaslug. Sem marginalec in si ne pripisujem velikega pomena. Mislim, da to veliko bolj ti projiciraš; da recimo Janovemu prispevku pripisuješ velik javni učinek šele ti. Zdi se mi, da nisi preveč prepričan v marginalnost, ki jo pripisuješ?

1. Videmšek je med nekaterimi bralci dnevnega časopisja (med katere se sam ne štejem) cenjen zaradi udeležbe na terenu. Pa si bral recenzije njegovih knjig? Čeprav ne cenim preveč recenzij v dnevnih časopisih, pa vendarle lahko podam objektivno opažanje, da je njegovo književno delo sprožilo precej nenaklonjenih odzivov.

Če zate štejejo več ene stvari kot druge, zakaj ne bi kdo drug mogel priznavati večjega pomena čemu drugemu in to utemeljiti? Aja, kot pokaže Jan, Videmšek ne utemeljuje, zato institucija utemeljevanja verjetno pade iz igre.

2. Morda, pri določeni populaciji (pri meni ne, saj mi njegov slog rpedstavlja prej blokado pri dostopu do čustev ljudi, na kar namiguje tudi Jan), ampak kakšne učinke ima to poistovetenje? So to protirasistični protesti? Lahko, da imajo Videmškovi članki vpliv na obnašanje nekaterih protestnikov in aktivistov, vendar ne prispevajo k razreševanju temeljnega antagonizma, ki v povezavi z migranti sploh nastanejo.

K temu prispevajo komentarji, kot so Janovi. To je pomen teorije.

Jan piše po mojem mnenju ene najbolj lucidnih političnih in socialnih komentarjev ta hip v Sloveniji; njegove analize Repovževih političnih stališč, razmerij med prakso, PR-jem, učinki in teorijo, vsesplošnega moraliziranja v dnevnem časopisju so bile večkrat referenčne točke za izvajanja drugih avtorjev - morda res marginalnih in mladih, toda glede na odmevnost v internih kritiziranih krogih s potencialom, da presežejo mnenja povprečne izdaje dnevnega časopisja.

Kolikor vem, bo Jan tudi izdal knjigo. Kaj bo, če bo imela bolj naklonjen odziv kot Videmškove knjige? Boš našel drugi ad hominem?

------

Jaz Videmška ne napadam, mislim, da je njegovo delo pomembno (čeprav ne zame), branim pa legitimnost Janovega članka, iz zgornjih naslovov.

Nikjer nisem pripisoval velikega javnega učinka tega prispevka. RŠ je marginalni medij v vseh ozirih, in glede na kvaliteto uredniške politike ter "Janovske" vsebine ... da ne omenjamo študentov s frajtonarcami ... bo takšen tudi ostal.

A vendar, RŠ nima moralne pozicije, da bi zlival kritično gnojnico po vseh in vsemu kaj giba v Šentflorjanskem, in enak drek, ki ga Jan namenja Blažiču, Repovžu in Videmšku kaj močno smrdi od njega samega.

Sicer pa, a se ti res zdi, da potencialno slaba recenzija knjige od Videmška lahko botruje abotnim besedenjem tipa:
* "Njegov otrdel penis se že pet dni zadeva ob rob pisalne mize. Obilje dela je povzročilo, da že pet dni ni masturbiral."
* "Boštjan pogosto zajoka in si reče: “Moje poslanstvo nikoli ne bo končano."
* "Pa ne zato, ker bi do konca speljal nekakšno genialno logiko, ampak ker so njegovi teksti tako huronsko zanič in brez vsebine."

... pa to so samo izolirani primeri iz konteksta. Slaba recenzija knjige govori, da je pač dotični tekst bil recenzentu slab. Zgolj to. Nič več kot to.

Ta debilana od teksta pa banalizira CELOTNEGA avtorja, ki je deset tisočim zelo lucidno opisal podobe bede na drugi strani Sredozemlja. Če napiše slabo knjigo je to le drobec v celoti, ki pa ne zmanjšuje pomena njegovega dela.

Glede Jana. Sam berem veliko, spremljam. Njegovo ime slišim prvič. Tu na obskuritetnih valovih RŠ. Ne vidim v čem je njegova pomembnost ali važnost. Ne vidim katera pozicija vedenja mu daje utemeljeno pravico pljuvati po vsemu. Če ima tekste na ravni tegale potem piše zmazke, ki so lastni gimnazijcem 3. ali 4. letnika gimnazije ... ko smo se vsemu smejali, bili pametnejši od vseh in predvsem le malo razumeli in veliko govorili. In tako mi zveni tudi dotični Jan. Veliko težkih besed, malo smiselne vsebine.

Nobeno Janovo teoretiziranje o tem ne pomeni nič. Nič. Dah zraka. Nič. Besedičenje brez teže. A koga mobilizira? Ne. A spremeni kaj? Ne. A komu kaj pomeni? Ja mogoče njegovim hipsterskim kolegom teoretikom na fakin sociali ... Funkcijo Jana, saj skozi patetično in infantilno dikcijo sam sebe popolnoma banalizira, lahko reduciramo na sofisticiranega internetnega trola. In to tudi je. Njegove knjige pa se veselim.

Še enkrat, če ste face povabte ta folk v radio, v eter, napadite, pro et contra, pa vidimo zvezde, mogoče vas bo celo kdo poslušal ...

Zbrano na enem mestu, da vam je/bo kristalno jasno, kdo in kaj ste, RŠ!
_______________________

TA PRISPEVEK PREDSTAVLJA NOVO DNO, NOV PODN, KI GA JE RADIO ŠTUDENT SPOSOBEN.

... to je debilana vredna nekega obskurnega bloga, ne pa RŠa.

24UR, NOVATV in RADIO ŠTUDENT!!

napovedujem vam še kakšno leto dve obstoja ... pol pa v greznico v katero spadate

A to je ta radio? Butthurt transmitor? ... včasih je bil vse kaj več kot to.

RŠ očitno dosega nova dna.

MOJ RADIO ŠTUDENT NI BIL BLIZU REPORTERJU, NIKOLI, NIKJER, NIKAKOR.

Tekst nevreden RŠa. Poden.

RŠ je marginalni medij v vseh ozirih, in glede na kvaliteto uredniške politike ter "Janovske" vsebine ...
... bo takšen tudi ostal.

RŠ nima moralne pozicije, da bi zlival kritično gnojnico po vseh in vsemu kaj giba v Šentflorjanskem

če ste face povabte ta folk v radio, v eter, napadite, pro et contra, pa vidimo zvezde, mogoče vas bo celo kdo poslušal ...

Rš vse bolj postaja levičarski Reporter. Z Jani, Muanisi itd. Žal zgubljate kredibilnost.

LEVIČARSKI REPORTER

!!! levica dneva: RŠ vse bolj postaja levičarski Reporter !!!

A ni levičarski Reporter Mladina?!
Meni vse bolj zgleda, da se mladina (z malim m) končno začenja oddaljevat od dosadnih dikurzov, s katerimi leve in desne Mladine in Reporterji (in ostali mediji) pomagajo ohranjati status quo "v Šentflorjanskem".

Matija, ne strinjam se z vsem, kar si napisal o videmšku ampak, vsekakor se že veselim, ko (če) se boš lotil še nekaterih "velikih" v kanalizaciji slovenskih medijev. (predlagam, zgolj predlagam pa tole: preden se tvoje besedilo vnovič "opre" na uporabo termina "moraliziranja", najprej vzpostavi svojo distinkcijo med etičnim in moralnim. Reč bo tako precej bolj razumljiva tudi tistim, ki sedaj očitno ne štekajo najbolje). lp.

"Rš vse bolj postaja levičarski Reporter. Z Jani, Muanisi itd. Žal zgubljate kredibilnost."

UFF PWNED.

Iniciativa za demokratični socializem zmaguje na celi fronti.

Na Radiu Študent jemljemo predloge poslušalcev (tudi tiste kritične in nenaklonjene) zelo resno. Zato bomo upoštevali nekatere pozive in skušali organizirati soočenje med piscem Moralnih Fekalij (Matija Jan) in objektom kritike (Boštjanom Videmškom). Matija Jan se načeloma strinja s predlogom, pišemo pa še Videmšku. 

 

skušaj omenit obskurnost RŠ-a le enkrat na odstavek, zveniš res napeto, morda celo otrdelo..

Te rajcam? super, še en latentni. Dobita se z Janom. Gotovo bo možen kakšen transfer ... tudi s psom.

@Kaluža
... dobro da tu pa tam dobite kakšno svežo idejo.

Anarho Analhino - pišeš v prvi osebi o objektu rajcanja. A to pomeni, da priznaš, da si Videmšek ti sam?

Oprostite, Fifi je v svojih prospevkih na RŠ-ju že podal nekaj dobrih vsebin in 'bodic', ampak zadnji dve sta res slabi ... apologeti so tu itak urednik(a), ki nista spodobno opravila svojega dela in krog, ki ga je Fifi tako samozaljubljeno in kritično luknjavo opeval v prejšnjih fekalijah ... in če apologeti branijo slaba prispevka s konsistentnostjo teoretske argumentacije potem v svoji vnemi pravzaprav pravijo, da je teorija danes v svetu brezplodna ... torej ravno obratno za kar se zavzemajo ...

"Anarho Analhino - pišeš v prvi osebi o objektu rajcanja. A to pomeni, da priznaš, da si Videmšek ti sam?"

Če pa pizda rajcam modela no, kok fajn. A tebe tud? ... ne nisem Boštjan, nit njegov prijatu. Ga ne poznam, zgolj branim, ker mislim, da je pozitiven lik. Eto.

Sicer star poslušalc RŠa, ki misli, da RŠ zasluži več kot to diarejo na ravni pisca iz 4b gimnazije Moste. Zgolj to.

@Anonymus zgori:
Bravo.

Strani

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.