Domenski sistem - alternative
V prejšnji oddaji smo se alternativ domenskemu sistemu, za katerim stoji po novem nevladna organizacija ICANN, dotaknili zgolj ob koncu oddaje. V tokratni oddaji pa si bomo umazali roke in nekatere tudi preizkusili. Še pred tem bomo pogledali o razlogih, zakaj take alternative potrebujemo. Razglabljala bova o zasebnosti in cenzuri na medmrežju.
Oprte bodo tudi telefonske linije. Vsakemu klicatelju bomo podarili tudi delček namecoina, s katerim bo lahko rezerviral svojo domeno. To zdaj velja za naslednjo oddajo.
Prste v nizki štart na tipkovnico, radio pa na 89,3 v ponedeljek 20. februarja 2017 ob 23:00.
- opennic
- zeronet
- namecoin
- gnunet
Jingjing in Chacha - maskoti kitajske spletne policije; Po oceni novinarjev brez meja, naj bi bilo na Kitajskem leta 2013 okrog 2 miljona policajev, ki patruljirajo po spletu.
En povzetek. Alternative domenskemu sistemu, ki sva jih našla, predvsem naslavljajo dva problema, ki ju ta domenski sistem ima. Prvi je nadzor (in cenzura), drugi pa centraliziranost. Nekako sta oba problema drugi strani istega kovanca, saj centraliziranost olajšuje nadzor in cenzuro.
Kot lepo izpostavi Michael Froomkin v izjavi, imajo alternative problem v tem, da ne dosežejo kritične mase. Njihovi razvijalci, ki jih najpogosteje razvijajo dobrovoljno in prostovoljno, jih razvijajo do mere, ko jih lahko uporabljajo oni in v boljših primerih njihovi prijatelji, ki so še vedno dobro tehnično podkovani. Zato je pri uporabi teh alternativ vedno problem pri tem, da bi jih uporabljali laiki. Največkrat zmanjka sredstev za to, da se prilagodi uporabniški vmesnik, da se programje porta ne vse mogoče verzije vseh mogočih verzij operacijskih sistemov itd. To je seveda še dodatna voda na mlin ICANNovem domenskemu sistemu.
Ampak kljub temu, stvari niso tako zelo zakomplicirane. Obstajajo iskalniki po spletu, recimo duckduckgo, wikipedia in razni forumi in chati (irc), kjer lahko najdeš navodila, kako uporabljat alternativna orodja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Zelo prizemljeno, pronicljivo in dobro delate to oddajo. To mi je všeč. Predvsem mi je všeč to, da izpostavite neke pojme, ki so danes bistveni: kako se spreminja koncept javne varnosti in pa ta velik problem, ki traje že od vekomaj: kaj je to morala in kako labilen pojem to je, ko govorimo o opravičevanju vdora v zasebnost državljana. Tako bravo.
Drugo kar mi je všeč je to, da izpostavite tudi nekaj bistvenega: razkorak med tehnološkim napredkom in počasnosti v zakonodaji. Ker kot vidimo (en izmed mnogih primerov za omenit) se zdi na primer Applu res velika šala ta, da ga zdej vsi vlečejo za žepe in jim očitajo izzogibanje davkom. Ha, kot da tega nihče ne vedel, ko je Apple povabil na Irsko in kot da nihče ni vedel, koliko časa so korporaciji dali, da je lahko le ta razvila najbolj prefinjene postopke za izzogibanje davkom. Torej tako ja.
Imamo torej trio: principi demokracije, principi pravne države in principi privatnega kapitala - tu je poglaviten ravs, ki ga spremljamo! bravo!
Zdej kar bom pridodal, ko govorite na primer o Kitajski, hja in potem Ameriki, hja, poglejte čital sem zadnjič tekst od Justina Schlosberga (Media Reform Coalition, London) in se zdi, da obstojijo tudi mnogo bolj prefinjeni algoritemski postopki za izzvajanje subtilne cenzure, ko govorimo na primer o novičkarjenju, socialnih omrežjih in Googlu na primer. Tako da smo pravzaprav tam tam. Vsaj tako sem jaz razumel.
a dej fantje, to ni fer, jaz ne štekam vsega. dejte to mal bolj razložt madoniš - to je men vse jako sofisticirano, jaz ne morem tok hitr sledit - kva je zdej to domena, ok to se mi še mal svita, ampak zakaj je to tok fajn met, kaj mi to omogoča - jaz ne štekam tok tega vašga slenga. hm alternativno omrežje pf to se mi tud mal svita kaj bi lahk blo, operacijski sistem hja to bo že težje, programska oprema hja to še mal težje.
ok - TOR to štekam že, ampak zakaj za boga jaz tega ne morem uporabljat povsod? recimo grem v drugo državo, pa ne morem tega odprt. a lahk TOR uporabljam na wi-fi tudi? v kavarni, knjižnici? pa nič ne poveste kaj to pomeni uporabljat TOR, da potem kar naenkrat nima več smisla uporabljat na primer google mail, youtube, nobenega komentiranja na spletnih straneh, pozab na facebuk. mislim to so za nas telebane pomembni podatki.
ker morate vedt da je to dans subkutlurni elitizem sleng o vsem kar govorite, morte nam mal pomagat madoniš. mal bl počas pa mal bl po kmečko včas, to bi blo res kul.
pa kva je zdej vse to kar omenjate - OpenNic, ZeroNet, Namecoin. mislim, jaz nisem tehnološki gnu ampak zanima me, kaj to pomeni za telebanskega uporabnika vse to.
E TO navodila za uporabo rabmo!
Ne mukam iz višav, vodim v rov, za zajčkom;
http://wiki.opennicproject.org/GettingStarted
https://github.com/HelloZeroNet/ZeroNet#user-content-how-to-join
on: OpenNic Public Servers - to add
OpenNIC DNS server IP address - how you get them? from here
http://servers.opennicproject.org/
you need to login according to the country you are in? and than it is ok anywhere you are, you are automatically using it within certain country or is it also linked to particular internet connection and location?
and this is ... zamenjaš hrbtenico al kako je s tem? če mal po kmečko poveš
you need to log IN and than choose a country and it will work?
just using dynamic IP address is not enough?
še to imam za vprašat - če rečimo uporabiš Zero Net - potem kreiraš lahko website z uporabo Bit Torrent network - ampak kva je zdej spet to - Bit Torrent Network, mislim analogno čemu je ta hudić? Tor-u?
kaj pa če bi kdo narisal kako slikico, da bi si človk to mal bolj predstavljal? kva so zdej vsi ti hudiči?
če mal po kmečko razmišljam, a pol če na tem Bit Torrent Networku kreiram page, ki če se prav spomnim, je cenejše za prevzet domeno al kako, pa itak je nesledljivo al kako? a potem bo ta pejg vidn recimo povsod, tud če bo recimo folk iskal po guglu, al bo potem kej ločeno?
pffff kaka gnu fizika je to :-)
Komentiraj