Kot pri norcih
Področje duševnega zdravja je v večini domena strokovnjakov: najprej psihiatrije in nato socialnih delavcev, ki oboji skrbijo za dobrobit 'uporabnikov'. Vsakih nekaj let pa se tudi med uporabniki in preživevci pojavi energija, se nabere v tej ali oni pobudi, v močnem posamezniku ali skupini, potem pa s časom scena znova zamre. Rahlo dolgočasno je, da take pobude vedno štartajo z ničle, povečini iz pravičniškega besa, kako z nami ravnajo predvsem v slovenskih psihiatričnih bolnišnicah. Znova smo na začetku takšnega brbotanja.
V oddaji bo Tone Vrhovnik Straka gostil najbolj glasno zagovornico pravic ljudi z duševnimi težavami v zadnjem obdobju Barbko Špruk in Igorja Spreizerja, sodobnika uporabniških gibanj devetdesetih let. Glasbo je naredil še eden naših Dario Sereval. Zdravila so ista kot pred petdesetimi leti, psihiatrija je celo manj liberalna, bolj prestrašena kot pred tridesetimi, pred dvajsetimi leti. Nevladne organizacije se spreminjajo v otroške vrtce in nevede pomagajo pri poneumljanju ljudi, ujetih v labirinte duševnega zdravja.
Čas je za nove paradigme, čas je za nov zalet. Privežite se (preden vas privežejo drugi).
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Hej, hvala RŠu, radiu moje mladosti, da nas je pripustil, takole izpostavljanje je presneto pomemben korak.
Tone
duševno zdravje slovencev je vedno žgoča tema, če ne drugega zaradi tendence potlačitve, strahu pred avtoriteto (ki je v kolektivni zavesti naroda nedvomno močno nezavedno prisotna še iz časov nadvlade velikih narodov), emocionalne ne-inteligence, nezmožnosti ustrezne komunikacije in vse-prisotne strogosti in reda (imperativ kazni in javnega neodobravanja). obenem je zdrava seksualnost in sex-appeal še vedno velik psiho-analitski misterij. če ne drugega nam sam vrh v številčenje samomorov, despresivnih stanj in alkoholizma priča, da smo ob boku Fincem, ki živijo na ledenem severu.
ah da, čakamo na posnetek.
In kako pomembno je odpirati psihoanalitska vprašanja v času krize, ko se slovensko ljudstvo sooča z neprecendentno krizo lastne identitete: ne samo, da se sesuva sistem v katerega so skušale verjeti starejše generacije, ki še vedno žvrgolijo po vsej javnih občilih in plačanih delovnih mestih, vse bolj na plano prihaja generacijski razkorak v eksistencialni percepciji realnosti, širjenju znanja, izgube smisla v družbenih strukturah, relativizaciji uporne misli in demonizaciji ter pomehkuženju vsakršnega konflikta. Pa vendar samo in samo skozi konfliktno stanje in soočenje se lahko doseže kvalitativni skok naprej.
Samo poglejte Nemčijo, tam ima vsakdo, ki plačuje zdravsteno zavarovanje na razpolago če se ne motim 200 ur brezplačnega psiho-analitskega svetovanja letno. Medtem ko slovenci, narod ki bi potreboval osmišljanje lastnih mentalnih procesov, še vedno v tla osramočeno gleda, ko se omeni nihilizem med mladimi in odraščajočimi posamezniki, ki bi morali biti cvet naše družbe, naša svetla prihodnost.
Morda kdo ve koliko se računa psiho-analitska seansa pri nas v SLO?
60 evrov na uro.
To je pa res zanimivo. Kako hitro pa lahko dobim recept za pilule, če se recimo okličem za duševnega bolnika?
Pa, v 5 minutah ustreznega samo-pomilovanja.
Da, da, da samo tu se lahko začne.
deal with it!
Torej če povzamemo (grobo rečeno) razliko: psihiater na nek način si vzame za cilj streti osebnost pacienta in ga zdraviti, ponavadi z medikamenti, medtem ko psihoanalitik sproža proces razpiranja vozlišč posameznikove identitete in razvoja povezovalnega diskurza med različnimi osebnostnimi značilnostmi in karakteristikami. V osnovi je duševni bolnik povsem zgrešen terminološki koncept, ki bi ob uvidu in vsemogočnem znanju o psihi, ki je danes v 21. stoletju dostopen po celem svetu, že davno moral biti zastarel. Vendar pa žal zaradi ozkosti, ne-radovednosti, omejevanja in nefinanciranja izzivalnih raziskav, komercializacije, strahu kot tudi številnih farmacevtskih lobijev - izraz duševni bolnik postaja in bo postajal v prihodnosti s številčnimi izzivi, vse bolj IN.
Lep primer je ZDA in številčnost njihove populacije na medikamentih.
Ja, Peter, mene je kar malo sram, ko berem Stasza Kraja človeka (prevedena '13), ki kot zdravnik psihiater razlaga, kako patologija in nosologija odkrivata ravno to: v par sto letih pri obdukciji še pri nikomer niso odkrili bolezenskih sprememb, nastalih zaradi 'duševne motnje'.
no ja, baje, da so pri shizofreniji odkrili, da kao pride do sprememb v tem sprednjem možganskem režnju, ampak jebi ga tudi pri kroničnih uporabnikih interneta in igric so to odkrili, al pa ljudeh, ki se prenažirajo.
ma ja, to je en tak bav-bav, buuuu, ocvirki za jajca, ki še posebno palijo, da je ljudi tak strah ponoči in da se sproži valeča družbeno-situacijska snežna kepa.
recimo, če greš mal vohljat ugotoviš kdo je alfa omega, ki je postavil začetke obravnave recimo shizofrenije, če vzamemo ta ocvirk v roke. namreč modelček, ki je z Margaret Mead šel na Papuo Novo Gvinejo in je imel idejo, da ne bo se učil jezika domačinov ampak jih bo skužil tako, da bo samo opazoval in fotografiral domačine, potem pa naredil iz tega teorijo, kako so ti ljudje labilni in ne-racionalni, ker plešejo in živijo v skupnostih in imajo drugačen način verjetij in razlag. ko je delal shizofreno simulacijo svoje teorije doma, je za to uporabljal delfine in ring ring efekt, ki ga je potem slavnostno predstavil vsem izbranim ameriškim psihologom takratnega časa.
ja če ni to za posrat potem pa tud ne vem.
Komentiraj