Balkan Rivers Tour

Kilavo seme vabi na informativno-ozaveščevalni večer Zadruge Urbane - v A-infoshopu na Metelkovi, danes ob 20h:

Boj proti izgradnji hidroelektrarn s poudarkom na reki Muri

Tokrat bo v petek beseda tekla o ekoloških bojih proti izgradnji hidroelektrarn. Skušali si bomo odgovoriti na vprašanja zakaj hidroelektrarne niso zelene in kakšni so uničujoči plani za reko Muro.

Kot iztočnico za pogovor si bomo ogledali dokumentarni film Upor na Donavi (40 min), režiserja Roberta Eppla, ki prikazuje, kako zahteven je lahko boj za ohranitev rek in osnovnih človekovih pravic, ko pravna država odpove. V Avstriji so leta 1984/85 potekali množični protesti za preprečitev gradnje hidroenergetskega jezu na Donavi, Hainburg pri Dunaju. Danes je to območje razglašeno za nacionalni park in biosferno območje Donau-Auen, ki ščiti Dunaj pred poplavami.

Tematika je pomembna predvsem v luči današnjih bitk za reke v Sloveniji, kjer izstopa reka Mura. Ta je še zadnja slovenska velika nižinska reka, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi. Zaradi izjemne biotske raznovrstnosti, katere ohranjanje je nacionalnega in mednarodnega pomena, je razglašena za območje Natura 2000 ter je del predlaganega Unescovega petdržavnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot evropska Amazonka.

Kljub temu pa ji grozi uničenje s hidroenergetskimi jezovi, kar bi pomenilo nepopravljivo uničenje narave in okolja, posledice pa bi najbolj čutili lokalni prebivalci.

Po ogledu filma bo Andreja Slameršek (Društvo za preučevanje rib Slovenije), predstavnica kampanje Rešimo Muro!, predstavila trenutno situacijo glede hidroelektrarne Hrastje-Mota ter postopke povezane z umeščanje HE na reko Muro.

----------------------------------------------------------------------------------------

Balkan Rivers Tour

Balkan rivers tour je gibanje za ohranitev divjih rek Evrope, ki je v zadnjih dveh letih korenito prepihalo zaprašene in ustaljene poti osveščevalnih projektov. Proti jezovom se bori z vesli. Roka Rozmana, ekologa in kajakaša, smo povprašali, kako se je zgodba začela in kakšni so principi, po katerih se organizirajo?

-----------------------------------------------------------------------------------------

Trgovina z ogljičnimi odpustki

V luči nedavnih razkrivanj ozadja o izravnavanju ogljičnega odtisa Hoferja v Sloveniji smo se odločili pod drobnogled vzeti prakso odkupovanja »ogljičnih odpustkov«. Pa začnimo z dotično zgodbo. Hofer Slovenija je investiral v izgradnjo hidroelektrarne Pamona 2 v Indoneziji, da bi se odkupil za negativne posledice emisij, ki jih sprošča v okolje. Izgradnja hidroelektrarne pod krinko zelenega pustoši po lokalnih vaseh in uničuje okolje tamkaj živečih, medtem ko potrošniki brez slabe vesti rešujemo svet s kupovanjem eko in bio izdelkov pod svetlobo varčnih žarnic v halah Hoferjevih trgovin.

Kako market z ogljičnimi odpustki sploh deluje? Prvi korak zaobjema izračun ogljičnega odtisa ter s strani za to vzpostavljenih institucij predlagan nabor »odpustkov«, med katerimi lahko neko podjetje v procesu »zelenenja« izbira. Ena izmed možnosti v spektru zelenega je bila v primeru Hoferja Slovenije očitno tudi finančna podpora izgradnji hidroelektrarne v Indoneziji. Globalno okoljevarstvo namreč, rigidno kot je, hidroelektrarne še vedno smatra za zelene in obnovljive vire pridobivanja električne energije, čeprav nepopravljivo in neposredno uničijo tako življenja tamkaj živečih ljudi kot tudi okolje. Ironično jezovi uničijo edinstvene ekosisteme gozda in travnikov, ki so izvrsten ponor ogljikovega dioksida, zaradi česar bi morali biti z okoljevarstvene perspektive še toliko bolj varovani.

Vzemimo pod drobnogled še eno fenomenalno pogruntavščino držav globalnega severa, ki stremijo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida in še nekaterih za naš planet škodljivih emisij. Mehanizem, izhajajoč iz Kjotskega protokola, znan pod kratico CDM (Clean Development Mechanism), preko katerega je svoje »emisijske kupone« kupil tudi Hofer, je le ena izmed zelenih mahinacij. Na marketu prodajanja odpustov bi kot podobno vratolomen primer izpostavili še instrument pod imenom REDD+ (Reducing Emissions from Deforestation and Forest Degradation), ki služi zmanjševanju emisij iz deforestacije in degradacije gozdov. Tudi ta naj bi deloval na podoben način trženja z odpustki ter bil hkrati financiran tudi iz netržnih virov.

Kot vemo, smo gozdove, vsaj v okvirih Evrope, že dodobra oklestili, zato se kot primeren poligon za reševanje še preostalih zaplat ponora ogljikovega dioksida ponuja na globalnem jugu. Predlog je torej, da zakupimo nekaj sto hektarjev deževnega pragozda in vse nam je odpuščeno. Poenostavljeno na obeh poloblah. Tako kot na severu še poteka sečnja preostankov gozdov, primer za to sta gozd Bialoweza na Poljskem in v Belorusiji ter gozd Hambach v Nemčiji, tako na južni polobli ni povsem enostavno odkupovati ogromnih površin pragozda brez posledic za vse tiste, ki v teh gozdovih živijo ali so od njih odvisni. Torej tiste, ki ne sedijo v dobro ogrevanih pisarnah, zapisujoč projekte, ki nas bodo rešili pred klimatskimi spremembami.

Pisarniški reševalci klimatskih sprememb vedo, da je, da bi ideja lažje stekla in bi se poligon posipavanja s pepelom dokončno otvoril brez pretiranih preprek, treba z mednarodnim finančnim zaledjem vzpostaviti pravi top-down mehanizem. V enačbi, ki stoji v ozadju tega, pa se med ogljikovim dioksidom, izgradnjami novih zelenih virov energije, nekaj varčnimi žarnicami ter zakupljenimi hektarji pragozda izgubijo lokale skupnosti, ki živijo okrog križca na zemljevidu, kjer naj bi se z odpustki financirani projekti izpeljali.

Govorimo o skupnostih, ki so od dotične reke ali gozda odvisne na mnogotere načine in v točki, ko »razvite« države sveta staknejo glave, da bi obvarovale deževni gozd, postanejo ogrožajoč faktor marketu ogljičnih odpustkov. Njihovi glasovi so pogosto utišani, najpogosteje z ostrimi represijskimi ukrepi lokalnih oblasti, policije in tudi nevladnih okoljevarstvenih organizacij. Vse pogosteje gre tudi za zlorabo njihove socialne situacije, saj jih investitorji s kupčkom denarja prisilijo v podpis pogodb za uničenje lastnega okolja. Če slednje ne deluje, so iz lastnih domov eviktirani.

Že po kratkem razmisleku lahko ugotovimo, da se pod mehanizmi na marketu ogljičnih odpustkov kupuje gozd z namenom zmanjševanja emisij, ki so posledica krčenja gozda ter se hkrati vzpodbuja izgradnja hidroelektrarn, katerih jezovi poplavijo na stotine hektarjev gozda kot izvrstnega ponora ogljikovega dioksida. Oboje v državah v razvoju, ki znova postanejo igralna plošča globalnega severa. V vseh primerih nastradajo tisti, ki jim je odvzeta kontrola nad lastnimi življenji in okoljem, v katerem živijo. Vse pod pretvezo zelenih pristopov, financiranih s strani megalomanskih finančnih institucij, kot je svetova banka.

-------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Kokoš

Kokoš, latinsko gallina, je beseda, ki jo najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer srbsko in hrvaško kokoš, ukrajinsko in narečno češko pa kokoš v pomenu petelin. Praslovansko *kokošь je izpeljanka iz onomatopoeje *koko, ki posnema kokodakanje. Podobnosti najdemo še v francoski besedi coq v pomenu petelin in v angleški besedi cock v istem pomenu. Sorodne besede z besedo kokoš so še koker, koketen, koktajl, kokarda in kokon.

Kokoš (Galliformes), tudi kura, je velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom. Domača perutnina je povezana s plodnostjo, obiljem in zdravje čarajočimi šegami. Pri tem so najpogostejša dejanja, ki preprečujejo, da bi kokoš nesla jajca zunaj doma, ali obrambna dejanja pred zlimi silami in lisico. Poseben pomen je imela črna kokoš, njeno kri ali jajca so uporabljali v ljudskem zdravilstvu. Pri ženitovanjskih šegah je bila pri prevozu bale obvezna tudi kokoš kot simbol življenja in materinstva. Kokoš kot primera velja zlasti za žensko omejenost in neumnost (na primer ima kurje možgane; zmešana kot kura; drugi primeri pa so: hoditi s kurami spat, to je zelo zgodaj; tudi slepa kura včasih zrno najde, to je tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči). Kokošji mladič je piščanec, prispodoba majhnosti in nebogljenosti. Piščanček je pogosta ljubkovalnica za majhnega otroka ali drobno, nebogljeno žensko. Tudi piščanec je povezan s plodnostjo in velikonočnimi jajci. Kokošji samec je petelin.