Gradnja iz naravnih materialov

V o srednjem delu gostimo Petra Šeremeta - gradbinca, ki se je specializiral za naravne gradnje

Napovdeujemo:

Iniciativa Ne JEZimo Save vabi na dogodek: Bitka za spodnjo Savo; 20.1. 2018, ob 16h, v Knjižnici Brežice

Pokrito alternativno tržnico v koordinciji Zadruge Urbane na Metelkovi: 13.2. 2018

ŽIVALSKO KMETOVANJE

Človek ni edino bitje, ki je pridelovanje hrane izpopolnilo z gojenjem poljščin ali vzrejo drugih živali. Hrošči, termiti in mravlje so gojili glive že 50 milijonov let pred njim. Lesni hroščki so nekatere vrste gliv popolnoma udomačili, tako da se slednje brez njihove pomoči sploh ne morejo širiti. Hroščki so bili pri gojenju gliv sicer deležni precej manj pozornosti kot termiti ali mravlje, vse dokler se ni pojavil sum, da bi lahko njihova pridelovalna dejavnost ogrozila multimilijonske posle plantažnega pridelovanja avokada.

Živali naj bi ponavadi gojile le eno kulturo. Koralnica je riba, ki jo najdemo na vseh koralnih grebenih: nekatere predstavnice alge gojijo na manjših rakcih, druge vzdržujejo permanentne vrtove na grebenih. Koralnice gojijo različne alge glede na lokacijo in vrsto. Svoje vrtove čistijo tako, da nezaželene dele odgriznejo in izpljunejo na robu svojega teritorija. So zelo zaščitniške do svojih vrtov in napadejo vse, ki se jim preveč približajo, tudi ljudi. Rdeče alge gojijo predvsem zato, ker so lažje prebavljive in manj robustne kot druge vrste alg, ki jih ne morejo prebaviti zaradi pomanjkanja encima. Pri tem vzorcu gre za simbiozo, saj imajo ribe zalogo primernih alg vedno na dosegu, slednje pa so zaščitene pred plenilci in tekmeci. Njihovo sožitje pa ni nujno koristno za koralni greben kot celoto, saj vzdrževanje monokulture alg poveča možnost za porast bakterij in bolezni, ki povzročajo odmiranje grebena.

Tudi pikčasta meduza je izkušena pridelovalka alg, ki za gojenje te kulture uporablja kar svoje lastno telo. Velik del dneva preživi na soncu, da njen notranji vrt ujame čimveč svetlobe, se čimbolj razraste in jo oskrbuje z neomejeno količino svežih alg.

Rak kiwa puravida oziroma plesoči rak za vzrejo bakterij, ki lovijo energijo uhajajočih plinov, uporablja svoje kosmate klešče. Bakterije, ki jih poje z usti, podobnimi glavniku, so rakceva glavna hrana. Ko rakci premikajo klešče sem ter tja, kar izgleda kot neke vrste ples, bakterijam dovajajo sveže zaloge kisika in vodikovega sulfida ter s tem pospešujejo njihovo rast. Za potrebe hranjenja rakci tako tvorijo del globokomorske skupnosti, ki porablja metan in s tem preprečuje, da bi ušel v atmosfero.

Ena izmed najvidnejših praks živalskega kmetijstva v našem okolju pa je vzreja uši, ki se je lotevajo vrtne mravlje. Mravlje uši vodijo po sočnih listnih pašnikih in jih branijo pred plenilci v zameno za sladko medičino, ki jo molzejo iz njihovih anusov. Svojo čredo naj bi mravlje mirile celo z neke vrste pomirjevali. Če mravljam primanjkuje proteinov, pa kakšno uš ali dve celo pojedo.

Zelo zanimivo je, da o živalskem pridelovanju hrane govorimo kot o simbiozi in ne kultiviranju ter da tovrstno dejavnost zelo težko prepoznamo. Verjetno gre to dejstvo pripisati tudi človekovi narcisoidnosti in obsedenosti s samim seboj. V glavnem, človek ni edini, ki posega v okolje in ga ureja, je pa pri tem početju definitivno najbolj psihopatski.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------

Etimološko-etnološki kotiček

Krt

Beseda krt je razširjena v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer hrvaško in srbsko krt, sicer pogosteje krtica, rusko krot in češko krtek. Praslovansko besedo krьtь običajno povezujejo z litovsko besedo krutus v pomenu gibčen oziroma živahen. Druga možnost pa je domnevno sorodstvo s prav-tako litovskimi besedami kertus, kertukas, karstas, vse v pomenu rovka (žival). Le-ta pa je izpeljana iz indoevropskega korena *(s)ker(H) s pomenom rezati, sekati, kopati. V te primeru je krt kopač oziroma tisti, ki koplje. Zanimiva pa je še primerjava z litovsko besedo kurmis, ki označuje krta in je sorodna z osetsko besedo kurm v pomenu slep. Osetska beseda za krta je tako kurm myst in dobesedno pomeni slepo miš.

Krt (Talpa europea, evropski krt), manjši sesalec s črnim kožuhom, ki živi pod zemljo. Precej koristna žival, katera rahlja zemljo in uničuje škodljive žuželke, zato ga ne kaže preganjati. Od tu tudi pregovor, da kdor krtine v marcu razgrabljuje, del pri žetvi mu plačuje. Še vedno sta živi besedni zvezi rije kot krt za človeka, ki koplje po zemlji, in trmoglavega vztrajneža, poleg te pa še besedna zveza krtova dežela- za smrt, pogreb in posmrtno življenje.