Nevidne jugoslovanske manjšine v Sloveniji

Narodi Jugoslavije v sodobni Sloveniji so trenutno zelo aktualna tema in to ne le v naši oddaji v okviru mednarodnega projekta Spoštuj besede, temveč tudi v slovenskem Državnem zboru in posledično v slovenski javnosti. Pred štirimi dnevi je namreč prvo obravnavo u Državnem zboru uspešno prestal predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ: Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov. Ta predlog so poslanci SMC, s podporo Levice, SD in dveh poslancev Desusa, vložili 1. februarja. Poslušajmo kaj o tem pravi prvopodpisani, doktor Dragan Matić:

izjava

V kratkem času je to že drugič, da poslanci poskušajo vpisati omenjene manjšine v pravne akte Republike Slovenije. Levica je namreč pred nekaj meseci predlagala vpis njihovih pravic v Ustavo, vendar v tej sestavi Državnega zbora niso dobili podpore za svoj predlog. Slovenska Ustava pozna le madžarsko in italijansko manjšino ter poseben položaj romske skupnosti. Violeta Tomič, poslanka Združene Levice:

izjava

S tem zakonom bi po dobrih 25 letih samostojne države, Slovenija priznala pravni obstoj takoimenovanih nevidnih manjšin ter svoje obveznosti do omogočanja in podpiranja njihovih kulturnih pravic. Kot strokovnjakinja in dolgoletna aktivistka za pravice narodov Jugoslavije v Sloveniji, je pri prvem in drugem predlogu sprememb sodelovala znanstvena svetnica iz Inštituta za narodnostna vprašanja, doktor Vera Kržišnik Bukić:

izjava

Predlagani Zakon prinaša zaščito kolektivnih (in ne le individualnih) kulturnih pravic omenjenih skupnosti, legalizacijo skupnosti v pravnem pogledu, ustanovitev Urada Republike Slovenije za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ, ki bi deloval v okviru Ministrstva za kulturo, in predvsem sistematično finančno podporo, s katero bodo lahko manjšinska društva profesionalizirala svoje delo in razvijala kulturne, medijske, izobraževalne in druge dejavnosti.

izjava

Edini državni razpis namenjen omenjenim manjšinam izvaja Javni sklad za kulturo republike Slovenije in sicer enkrat letno in le na ljubiteljskem nivoju. Ljubiteljskim manjšinskim ustvarjalcem je država to leto namenila dobrih 160 tisoč eurov. Tradiconalno se ta sredstva razdeljuje med več sto projektov društev, Število manjšinskih društev pa vsako leto še narašča. Tako posamično društvo za svojo kulturno dejavnost za celo leto dobi le od nekaj sto do nekaj tisoč eurov. Prisluhnimo izjavi Denisa Strikovića, samostojnega svetnika v mestni občini Ljubljana, ki se že vrsto let aktivistčno in znanstveno ukvarja z vprašanji povezanimi z manjšinami:

izjava

Predsednik Hrvaškega društva Maribor in operni pevec Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru Marko Mandir, pa o financiranju manjšinskih kulturnih dejavnosti pravi:

izjava

V takšnih razmerah ni mogoče razviti dolgotrajnih projektov, zato trenutno v Sloveniji ni manjšinskih medijev. Obstajajo sicer medijske pobude, več različnih biltenov in časopisov manjšinskih društev, ki občasno izhajajo. Obstaja par spletnih portalov, ki so nastali kot produkt določenih projektov, toda ko so projekti končani, se končajo tudi medijski poskusi. Na Radiu Študent že leta obstajajo oddaje v hrvaščini in srbščini. Podobne inicijative se rojevajo tudi na mariborskem radiju Marš, na javnem mediju RTV-Slovenija pa je zaživela televizijska odaja Na glas in radijska oddaja Sami naši, ki se predvaja v slovenščini. Manjšinski medij pa je še danes v Sloveniji lahko samo »pusta želja«, kakor bi se reklo med pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, oziroma nekaj nedosegljivega. Brankica Petković iz Mirovnega inštituta, ki se že leta ukvarja z manjšinsko problematiko v slovenskih medijih, meni, da se stvari za jugoslovanske manjšine vendarle spreminjajo ter da je bila Deklaracija iz leta 2011 zelo pomembna, četudi ni pravno obvezujoči dokument.

izjava

Mogoče se spremembe res obetajo z novim zakonom, če bo seveda sprejet. ”Reprezentativne in druge organizacije narodnih skupnosti bodo tako lahko po novem zaprosile za sredstva za podporo njihovemu delovanju in redni dejavnosti, kar v praksi pomeni, da jim bo urad lahko financiral tudi infrastrukturo (prostore, pisarne, računalniško opremo, itd.) ter morebitne zaposlene”, je poudaril Dragan Matić. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev Sveta Vlade Republike Slovenije kot stalnega posvetovalnega telesa Vlade. Predstavniki narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ bodo tako imenovani s strani njihovih reprezentativnih organizacij. Svet sicer že obstaja. O tem Vera Kržišnik Bukić:

izjava

Marko Mandir meni, da četudi je dobrodošel, zakon ni dobro zastavljen, saj je bil na hitro predlagan v predvolilni mrzlici.

izjava

Koliko je danes pravzaprav pripadnikov in pripadnic narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji? Vera Kržišnik Bukić:

izjava

Marko Mandir iz Hrvaškega društva Maribor ugotavlja, da je že čas da rečemo bobu bob.

izjava

Problematika nevidnih manjšin nekdanje Jugoslavije v Sloveniji vsekakor ostaja neraziskano področje, tako za zgodovinarje, sociologe, politologe, kot tudi za aktiviste in raziskovalce manjšin v evropskih državah. Razen vztrajnih posemznikov in posamezic, se le redko kdo ukvarja s tem problemom. Vera Kržišnik Bukić:

izjava

Pričakuje se, da bo do konca mandata Državnega zbora, že v aprilu znano, ali je predlog zakona dobil potrebno podporo, oziroma, ali bodo jugoslovanski narodi v Sloveniji priznani kot narodne skupnosti ter koncno dobili državno podporo za negovanje in razvijanje manjšinskih kultur v Sloveniji.

Oddajo je pripravila Biljana Žikić, tehniciral je Makis.

Poslušali smo glasbo skupine Naked.

Oddaja je nastala v sklopu projekta "Spoštuj besede: Etično novinarstvo proti sovražnemu govoru", ki ga sofinancira: