1968–2018
Oddaja
6. 5. 2018 - 12.00
/ Submerge
50 years ago, in May 1968, Paris and other French cities formed the stage for mass protests and strikes. Many interpret(ed) it as the climax of the 1968-movement and the New Left.
In this episode is looked back at the phenomenon '1968' from a present-day perspective, without clinging to that year as such. What has it brought us? What can it bring us? This results among others in a focus on workers' self-management.
Aktualno-politične oznake:
Uredniški izbor
,
15. 5. 2024
16. 4. 2024
Napovedi
Širi RŠ
RTVŠ
Prikaži Komentarje
Komentarji
ja, ampak pri tem ne pozabi na vprašanje RASE! bistveno - ko govoriš o črnski rasi. pa tudi, kaj se zgodi z moralo črncev, ko se leta 1968 ustreli nobelovega nagrajenca za mir- M.L.King.
ne gre le za self-management. leto 1968 je bilo tudi gibanje za dostojno, fašizma prazno življenje v beli družbi za nekatere. ampak mi smo beli, in raje govorimo o Parizu, kjer je bilo takrat črncev zelo malo. zahteve črncev so bile mnogo bolj radikalne - oni so bili tisti, ki so vedeli kaj pomeni trpljenje pod jarmom sistema. tudi z drogami, obstajajo zapisi širjenja drog in predvsem heroina in cracka - so belci podtalno zadušili upor. to so ... ti izzivi razumevanja.
če recimo že pogledaš nadaljno usodo Nine Simone recimo. ne vem, če ste videli njeno avtobiografijo posneto po pričevanjih njene hčerke baje. niti je niso veliko vrteli naokoli, ker je NIna Simone vsem draga, ampak ... izkazalo se je, da je bilo več kot klavrno kako je končala. cena petja pred množicami belih in črnih brez pravic je bila takrat previsoka. na koncu konča z bi-polarno motnjo, kar niti ni presenetljivo glede na to, kako je kot ena izmed prvih črnk pela o hrabrosti in feminizmu enakem belkam. potem ... hja ... na koncu je ni več v ameriki bilo, postane na koncu svoje zgodbe (vsaj tako baje pravi film o njej) odpadnica družbe, izmeček. s hčerko se odselita nekam daleč, Nina Simone ima hude travme in nihanja razpoloženj. potem jo najdeta se mi zdi le 2 nizozemca, ki se nenehno sprašujeta kam je bejba zginila. dajo jo na tablete in potem odpoje še par koncertov.
in to je to.
ko govorite o gibanjih in družbenih spremembah, ko govorite o množicah in zborovanjim - se morate zavedati vseh nivojev: vidika hegemona, mikro vidika, vidik idej in potem še vidik umetnosti, upanja, sanj in pa tudi vidik mase ovc. ni vsak izmed množice enak vsakemu.
in to je to.
družbena gibanja so vedno imela tudi klavrne konce.
poglejte na primer San Francisco in gibanje ter svobonjaštvo gejev - pojavi se AIDS.
poglejte na primer capon Buenos Airesa na začetku 20. stoletja kot novi New York latinske amerike - pojavi se zlom borze.
poglejte na primer liberalne ideje cele familije Kenedy v Ameriki - vsi so skoraj mrtvi danes.
poglejte na primer nato Jugoslavijo in idejo kolektivnega komunizma in gibanja neuvrščenih - totalen fjasko.
skratka - gibanja so že ok, ampak treba pa je biti tudi realističen. menim, da radio student o gibanju 1968 mora poročati temeljito in analitično, ne pa kot neke butaste starudije na RTV SLO, ki rišejo z vodenkami barvne slikice za otročke in ponovno odkrivajo toplo vodo.
mislim čist tako - zato tudi komentiram to!
poglej - največja predstavnica delavcev v glasbi, po mojem mnenju je - TRACY CHAPMAN.
poglej jo leta s tekstom iz leta 1986:
https://www.youtube.com/watch?v=i6bWXVGKULY
Komentiraj