Ukinimo že ta ponedeljek!

Roko na srce je nemara res, da bi morali v okviru akcije RešiRŠ in tudi takih debat, kot je tale, več časa nameniti naslavljanju širše javnosti. Zdi se namreč (pa se morda motim), da se premalo izpostavlja družbeno pomembna vloga Radia Študent. Ta resnično ni le v funkciji zadovoljevanja svoje poslušalske baze in sodelavstva, RŠ je posredno učinkujoč na širšo kulturno dogajanje tudi izven dosega svojih anten in efemernosti dogajanja v etru.

Najprej seveda geografsko. Bere se ga lahko po celi Sloveniji in tudi pokriva, občasno pač, dogajanja širom dežele; poslušajo pa ga nenazadnje študentje iz cele Slovenije, ki so začasno stacionirani v Ljubljani in se potem vrnejo v rodne konce in tam preko mnenj (ali tudi praktičnega udejstvovanja) širijo RŠ vse do Tokia; tudi nekateri sodelavci radia prihajajo izven dosega valov RŠ in potem delujejo v lokalnih kontekstih; poleg tega pa kultura (se pravi, njeni akterji in “izdelki”), katero servisira RŠ, prav tako ni omejena na svojo reprezentacijo le v Ljubljani – je pa slednja matično okolje, ki ji omogoča oplajanje, preživetje in refleksijo in potem sosledno naslavljanje prebivalstva po vsej državi.

RŠ je, hočeš nočeš, ključna inštitucija za prezetacijo, refleksijo in promocijo ljubljanske in širše “alternativne” kulture in tudi za del “mainstream” ali vsaj “etablirane” kulture. Kot takega je smiselno podpirati z javnim denarjem zato, ker pravzaprav plemeniti (oz. celo osmišljuje) denar, ki ga država vlaga v kulturo. Dejansko je vlaganje milijonov v kulturno produkcijo in izobraževanje, ob tem pa ne stisniti še nekaj tisočakov za RŠ, dokaj bedasto. Povsem banalno lahko računamo, koliko stane PR delo parih ljubljanskih javnih kulturnih inštitucij, pa ugotovimo, da bi že s tem ubogim, par ljudem namenjenim denarjem lahko zelo dostojno dokapitalizirali Ereš, ki dnevno ne plasira le mnogo recenzij, analiz in kritične evalvacije, marveč tudi redno in ažurirano napoved dogodkov tako v etru kot na spletu.

Podobno je z glasbenimi šolami, katerih varovance (pač nekatere) pri nadaljnjem delu (prek založbe, klubskega maratona, etc) spet podpira RŠ. Povsem ekonomsko se torej državi, če že vodi neko kulturno politiko, splača oz. mora z javnimi sredstvi podpirati RŠ.

A se tudi tu stvar še zdaleč ne konča, in kar je še bolj bitno za celotno zadevo je sledeče. RŠ s svojim prispevkom k ohranjanju marginalnejših kultur, ki bi brez njega ob premajhni kritični masi tenko piskale, dela uslugo narodu. Valda, lahko se reče tudi družbi, da bo bolj korektno, a v osnovi je kleč kulturne politike tak, da je nacionalistična agenda njen motor. In prav tako, kot je lahko reči, da vsak narod potrebuje simfonični orkester, temeljno znanost, SSKJ in narodni muzej, tako mora narod gojiti tudi svojo kulturo - čeravno je majhen. In RŠ tu ogromno prispeva, dejansko za majhen denar veliko prispeva k temu, da se v Sloveniji navkljub problemu ekonomike obsega živi dostojnega naroda vredna kultura.

In tudi če si še tak zarukanec boš verjetno priznal, da narod nekaj kulture potrebuje, ker sicer smo le ena marginalna zahojena družba na periferiji Evrope.

Potem je tu kot smoter Radia Študent še to, da je ena pomembna točka za formacijo mladih medijskih delavcev. Še posebej danes, ko mediji ne zaposlujejo in ko gredo kompetence mladih diplomantov ali pa entuziastov v kurac, je njegova odprtost za vse možne kadre in njegova vloga pomembna kot nekakšene vice do prihodnjih časov, ko se nemara vzpostavi nek delujoč ekonomski model medijev. In še mimogrede, glede na število kadrov, ki je z RŠ prešlo na RTV, se lahko reče, da RŠ subvencionira nacionalko s tem, da ji izobražuje kadre.

Toliko na hitro, so še drugi (tako direktnejši kot kompleksnejši) skupnostni prispevki RŠ.

In se mi zdi, da je res neprimerno govoričiti o svojih 35k poslušalcih kot nekem bitnem argumentu, namesto da bi se kot papiga ponavljalo vse te in druge dobrobiti Ereš. Ko govoriš o poslušalcih že spregledaš javno dobro in si tako rekoč že na liberalnem terenu, na odnosu ponudnik in stranka. Ereš je družbeno, in za potrebe odnosa do javnih sredstev - narodnostno, pomemben in zato se naj javno financira. Oglasov nima za to, ker jih ne maramo ali ker jih ne marajo poslušalci, marveč zato, ker gre lahko (tudi zaradi njegove male finančne porabe) za model nekega medija, ki ni podrejen trgu.

In se mi tudi zdi, da obstoječe poslušalstvo ne bi smel biti doseg RŠ. Če Ereš kot inštitucija drži nek etični kernel, bi moral stati tudi za tem, da je hegemona kultura tako ali drugače nezadostna in da je vedno, za boljši jutri, treba pretendirati k spreobračanju ljudstva. Po malem, glava na glava pogača. Status quo je prav lahko pot k drobitvi neke kulture, saj je hegemona kultura tako rekoč v dnevnem obleganju nekega dostojnega mišljenja.  

In še dragi anonimec zgoraj – je res potrebno, da je vse na trgu? Bi dal na trg medicinske sestre; člane simfoničnega orkestra; igralce v Drami; zaposlene v domovih za ostarele? Si lahko privoščiš, da bo nekdo po cenah realnega sektorja brisal rit tvoji babici?