Anarhistična perspektiva iz Turčije

MOSTOVI SOLIDARNOSTI NA MEDITERANU:

POROČILO IZ GRČIJE
 

Od 9. do 18. oktobra je potekal vrhunec mednarodne anarhistične solidarnostne kampanje Trije mostovi. Ta je v zadnjih dveh letih gradila mostove med družbenimi gibanji, ki vzpostavljajo strukture upora in se borijo za radikalne družbene spremembe v južni Evropi, na Balkanu in v severni Afriki. Kampanja, ki so jo organizirale grške anarhistične skupine in Internacionala anarhističnih federacij, se je zaključila z desetimi dnevi različnih aktivnosti, protestov in konferenc v Atenah, Solunu, Patrasu, na Kreti in v drugih grških mestih.

Balkanskega anarhističnega srečanja, ki je v sklopu kampanje od 11. do 14. oktobra potekalo v Solunu, se je udeležila tudi močna delegacija Federacije za anarhistično organiziranje, ki povezuje lokalne anarhistične skupine v Sloveniji in na Hrvaškem. Sicer pa so se ga udeležile še anarhistične skupine iz Grčije, Bolgarije, Turčije, Romunije, Makedonije, Srbije, Hrvaške, Španije in Italije.

V štirih dneh internih sestankov na eni strani in javnih diskusij na drugi – te so potekale v lokalnih avtonomnih prostorih in v zasedenih predavalnicah fakultete za matematiko in fiziko - so udeleženci med seboj izmenjali izkušnje, analize in predloge ter iskali načine za konkretno skupno delovanje onkraj nacionalnih meja v bodoče.

Ena izmed najbolj perečih tem srečanja je bila zaradi aktualne situacije tako imenovana balkanska begunska ruta oziroma aktivnosti, ki jih v zvezi s tem organizirajo samoorganizirane skupine aktivistov. V razpravah se je pokazalo, da so vzorci delovanja držav in nevladnih organizacij na celotni poti precej podobni – nevladne organizacije delujejo kot podaljški politik države, te pa se na krizo v glavnem odzivajo represivno. Iz predstavitev je bilo tudi razvidno, da so anarhistične skupine od Lezbosa do Šentilja polno angažirane pri organiziranju politične in humanitarne solidarnosti do ljudi, ki bežijo. Temo so sklenili s kolektivnim obiskom grško-makedonske meje in vzpostavitvijo novih orodij komunikacije za koordinacijo solidarnostnih aktivnosti na Balkanu.

Med ostalimi temami srečanja naj omenimo še vprašanje antifašističnih strategij boja proti radikalni desnici, ki je v nekaterih balkanskih državah, zagotovo v Bolgariji in Srbiji, resna politična sila in kot taka predstavlja veliko nevarnost. Gostitelji so predstavili svojo analizo volilne zmage Sirize, njen vpliv na pasivizacijo družbenih gibanj in potrdili svoje izven- in protisistemske strategije boja za družbene spremembe. Med slednje spada tudi gradnja vzporednih struktur, različnih samoorganiziranih iniciativ, ki v časih družbenega opustošenja naslavljajo realne potrebe ljudi.

Mediteransko anarhistično srečanje se je odvilo nekaj dni zatem: od 16. do 18. oktobra v mestu Chania na Kreti, udeležili so se ga anarhisti in anarhistke z vsega sveta. Srečanje je gostil skvot Rosa Nera; nekdanja otomanska palača in nekoč sedež fašistične oblasti, kjer je delovala režimska administracija in kjer so bili prostori za mučenje nasprotnikov sistema, je zadnjih 11 let politični center gibanja proti fašizmu in državi.

Med najbolj zanimive vsebine srečanja na Kreti zagotovo spada podrobna predstavitev situacije v Rojavi, sirski regiji, kjer napredne kurdske sile - skupaj z drugimi tam živečimi etničnimi skupinami - od razpada države gradijo socialno revolucijo. Ta se ne naslanja na idejo o nacionalni državi, ampak nasprotno, na idejo avtonomije in demokratičnega konfederalizma brez države. Pomemben del ideološke podlage eksperimenta je tudi enakost med spoloma in antikapitalizem. Poleg tega Rojava predstavlja simbol boja proti Islamski državi in si tudi za to zasluži vso podporo.

Srečanje je odprlo prostor za še mnoge druge vsebine in razprave ter prineslo tudi zanimive sklepe in načrte, ki pa jih na tem mestu ne bomo podrobneje obravnavali. Temu bomo več prostora namenili v naslednjih oddajah Črne luknje.

Več o kampanji Trije mostovi na: http://3gefires.org/en

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Turčija iz anarhistične perspektive

V nadaljevanju oddaje bomo poslušali intervju, ki je nastal na prej omenjenem Mediteranskem anarhističnem srečanju. Pogovarjali smo se s tovarišem iz mezopotamske »Revolucionarne anarhistične akcije«, krajše poimenovane DAF. V intervjuju smo poskušali zaobjeti kompleksno situacijo, v kateri se je znašla Turčija, in osmisliti dogajanje, ki obsega prejšnje in prihajajoče volitve, nedavni masaker, ki se je zgodil 10. oktobra v Ankari na shodu za mir, vojno stanje v predelih s pretežno kurdsko populacijo, geostrateško politiko glede Sirije in migrantskega vala, ki ga upostošenje imperialistov na tem področju povzroča.

Intervju je bil posnet le nekaj dni po bombnem napadu v Ankari, kjer so na vsesplošnih demonstracijah za mir odjeknile eksplozije in ubile več kot 120 ljudi. Najbolj je šokiralo dejstvo, da je šlo za široko in nekonfliktno demonstracijo, ki so se je udeležile različne organizacije, sindikalisti, starejši in družine z otroki. Takoj po eksplozijah sta množico napadli še policija in vojska, kar kaže na veliko povezanost države z nacionalističnimi in verskimi fanatiki. Pomenljivo je tudi to, da je demonstracija potekala le nekaj sto metrov od ministrstev, sedeža vlade in vojaških institucij, kar poraja resne dvome v to, da oblasti niso vedele za napad.

Erdogan in njegova stranka »Za pravičnost in razvoj«, krajše AKP, se v boju za absolutno prevlado, ki jo je stranka izgubila na nedavnih volitvah, poslužujeta vseh sredstev. Na junijskih volitvah mu je načrte prekrižala predvsem »Ljudska demokratična stranka« HDP, ki se ji je uspelo prebiti v parlament, zaradi česar je Erdogan že uspel izsiliti ponovne volitve, ki bodo potekale ta vikend.

Seveda pod vprašanjem ni le absolutna oblast, ampak tudi geostrateške težnje za prevlado v regiji, zaradi česar Turčija z ostalimi zavezniki ustvarja sovražnika pod znamko ISIS, ki ji omogoča interveniranje tako znotraj, kakor tudi onkraj svojih meja.

Intenzivna kampanja za prevlado po nedavnih volitvah se po samomorilskem napadu na srečanje »Federacije socialistične mladine« 20. julija v Surucu (Šuruču) stopnjuje v državljansko vojno. Taktika oblasti je očitna: ustvariti homogeno fašistično družbo, osnovano na nacionalizmu, v ta namen pa je potrebno vzpostaviti sovražnika – tokrat v podobah avtonomnih občin iz Rojave (Rožave), njenih samoobrambnih enot JPG in JPY (JPŽ) ter seveda v »Kurdski delavski stranki« PKK.

Takšna pozicija Turčiji daje dober manevrski prostor za njene ekspanzijske težnje in dobro izhodišče za prevzem iniciative v globalni tekmi za sirske vire z Združenimi državami Amerike in njenimi evropskimi silami, Rusijo, Kitajsko, Iranom in ostalimi zainteresiranimi multinacionalkami.

Pomembnejša turška strategija opravičevanja vkorakanja v Sirijo je navidezna skrb za bratski narod Turkmanov v Siriji. Propagandni stroj po eni strani razširja lažne zgodbe o umorih, ki so jim jih prizadejali Kurdi, in na drugi strani opozarja na grozoto, ki se jim ima zgoditi v obliki ISIS-a. S takšno intervencijo se Turčija nadeja vzpostavitve tamponske cone, v kateri bi vzpostavila avtonomne cone pod njenim nadzorom, kar pa je seveda v popolnem konfliktu z že obstoječimi avtonomnimi regijami Rojave (Rožave):

V intervjuju smo se dotaknili tudi begunske krize, ki jo konflikt v Siriji povzroča. Za 70-milijonsko Turčijo trije milijoni beguncev niti ne predstavljajo velikega socialno-ekonomskega problema, kakor tudi ne pretiranega zanimanja turških oblasti – pa naj gre za migrante, vseljene v mesta, ali take, ki so zaprti v taboriščih. Kar se seveda spremeni, ko hočejo centralne sile Evrope migrante zadržati v perifernih državah. Kakor naše tudi turške oblasti v zameno za velikansko žrtev poskušajo iztržiti kar največji dobiček.

Proti koncu intervjuja smo se ponovno dotaknili same organizacije DAF – Revolucionarne anarhistične akcije. Gre za relativno mlado organizacijo, ustanovljeno leta 2008, ki je v sedmih letih zrasla v eno najmočnejših samoorganiziranih skupin na prostoru Turčije. Področja delovanja, s katerimi se ukvarjajo, so razbitje patriarhata, vprašanja ekologije, vpleteni so v samoorganiziranje delavstva, ukvarjajo pa se tudi s solidarnostno, samozadostno ekonomijo. Kakor pravijo, samo teoretiziranje ne naredi ničesar, če doma še vedno pomiva posodo samo ženska. Kar seveda ne pomeni, da niso teoretično močni. Med drugim so zelo vpeti tudi v dogajanje v Rojavi (rožavi), kjer delujejo v skladu s svojimi strategijami in plani.

Spremljajte aktivnosti skupine DAF na: http://anarsistfaaliyet.org/ in preko Facebooka: https://www.facebook.com/anarsistfaaliyetorg/

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Razno:

+++ Priključite se aktivnostim politične in humanitarne solidarnosti z begunci preko Protirasistične fronte: https://www.facebook.com/FrontaBrezMeja/

Fronta organizira tudi mednarodno solidarnostno akcijo v soboto, 31. oktobra z začetkom v Ljubljani: https://www.facebook.com/events/1695308294021483/

+++ Spremljajte sodni proces proti tovarišu Eugenu in tovarišici Zorani zaradi njiunega političnega delovanja na protestih proti krčenju socialnih pravic na Hrvaškem preko: masari.noblogs.org in preko Facebooka: https://www.facebook.com/MASA-Rijeka-141518609262342/