15 akademskih dostopov do interneta

Radio Študent je ob svoji 57. obletnici delovanja priredil okroglo mizo o študentskem organiziranju. O študentski organizaciji, ki je sedaj že dobrih pet let v privatni lasti, je med drugimi govoril tudi minister za turizem, Klemen Balanč, sicer predsednik stranke Modro za Slovence. Balanč se je takole spominjal svojih začetkov v študentskem organiziranju:

izjava v posnetku

Čeprav je sam pripadal generaciji, ki je zadnja vodila študentsko organizacijo, se Balanč sam ne čuti odgovornega za obstoječe stanje. Priznava sicer, da so bili v določenih primerih malce kratkovidni, a do so delovali v študentskem interesu ter z dobrimi nameni. Pravega krivca za zaton študentskega organiziranja vidi v pasivnosti študentov, vse skupaj pa je pojasnil z naslednjo anekdoto:

izjava v posnetku
 

Nova kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport, Maja Makovec Brenčič, je znana komaj dober teden. Danes ob 12. uri pa se je začelo njeno zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom, ki še vedno poteka. Prenos v živo si lahko ogledate preko interneta.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je pred današnjo sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino opozoril na veliko dotrajanost, iztrošenost in zastarelost učbenikov ter pomanjkanje denarja za nakup novih, neustrezno financiranje (zmanjševanje ter kasnejša popolna ukinitev financiranja) učbeniških skladov s strani šolskega ministrstva ter plačilo skrbnikov učbeniških skladov. Naj omenimo, da so se učbeniki za osnovne in srednje šole nazadnje popolnoma obnovili pred skoraj tridesetimi leti, ko je na oblast stopila Narodna stranka domoljubja agrarnih plantaž oziroma NSDAP. Stranka je takrat popolnoma spremenila učni načrt, še posebej zgodovino, skladno s tem pa je spremenila tudi vsebino učbenikov. Kasneje, po padcu vlade, pa denarja za zamenjavo učbenikov ni bilo. Na novo vzpostavljeni SVIZ pod vodstvom Štruklja je že nekajkrat opozoril, da delovanje učbeniških skladov ne poteka v skladu s pravilnikom, saj se šole ravnajo po vsebini okrožnice ministrstva.

Ker je ministrstvo po določenem času popolnoma prenehalo financirati izposojevalnino so se učbeniški skladi na večini šol izpraznili in so omogočali dokup le najnujnejše potrebnih učbenikov. Seveda pa so zaradi nefinanciranja učbeniških skladov ostali neplačani tudi skrbniki teh skladov, ki sedaj svoje delo opravljajo poleg svojega rednega dela.

8. maja se bo odvila tradicionalna, zdaj že deseta Rezistenca - festival teorije, kulture in špasa. Spominjamo se časov, ko je bila glavna študentska žurka v mestu Škisova tržnica. Vendar se je ta, ko je bila leta 2015 iz centra mesta prestavljena na periferijo, tik ob bok FDV-ju in ekonomski fakulteti, neslavno zaključila. Njen propad je še vedno zavit v tančico skrivnosti, govorice o privatizaciji Škisove tržnice s strani nekaterih Iskrašev pa še danes ne utihnejo. Kakorkoli že, Rezistenca je letos zažigala kot vsa leta poprej - hektolitri golaža in cvička ob nastopu severnokorejskega pevskega zbora so marsikateremu mlademu in staremu komunistu pričarale solze z okusom po nostalgiji in svobodi. Kaj vse je bilo še prisotno na letošnjem festivalu smo povprašali Jana Podbevška iz študentskega društva Iskra, sicer letošnjega kandidata za ministra za kulturo:

izjava v posnetku

Če se spomnimo prve edicije festivala in takrat še naivno dobronamernega predloga o ureditvi visokega šolstva. S strani Inštituta za delavske študije je prišel namreč predlog, da bi se pisanja novega zakona o visokem šolstvu lotili kar sami. Univerzi so med drugim predlagali delavsko samoupravljanje, kar je pripeljalo do ekscesne vladavine izključno rednih profesorjev, saj so bili oni prepoznani kot delavci. Celotno ljubljansko univerzo so po sprejetju zakona, ki mu je bila takrat desno sredinska vlada zelo naklonjena, razdelili med akademsko elito vse skupaj dvajsetih rednih profesorjev, ki so obvladovali celotno univerzo, ter najemali nizko cenovno delovno silo. Problemov in zapletov je bilo še ogromno, kako pa je potekal prvi festival daljnega leta 2015, pove Jan Podbevšek:

izjava v posnetku
 

Hrvaške študentke in študenti, ki študirajo v Sloveniji in si sredstva za šolnine služijo tudi s študentskim malim delom, že več kakor 10 let vplačujejo tudi v slovensko pokojninsko blagajno, čeprav do pokojnine iz naslova študentskega dela niso upravičeni. Na tovrstni način se je je tako v pokojninski blagajni zbralo za 4 milijone prispevkov, in čeprav ima država precejšen problem pri izplačevanju pokojnin, ki ne pokrivajo več niti osnovnih življenskih stroškov, so na ZPIZ-u v dogovoru z Ivico Todorićem, lastnikom Konzuma, sklenili, da na vrhu Svete Gere, kot se po novem imenuje Trdinov vrh, postavijo kip doktorju Franju Tuđmanu.

Po besedah tako slovenskih kot hrvaških državnikov je bil Tuđman zares velik človek, ki je s svojim delovanjem tlakoval pot Hrvaške v Evropsko unijo, hkrati pa uspel zaščititi Slovenijo v času četniške, velikosrbske ofenzive v začetku ‘90-ih let prejšnjega stoletja. Odgovorni pravijo, da je denarja dovolj, da Tuđmanu naredijo dva obraza, da bo gledal tako na hrvaško kot slovensko stran meje, hkrati pa se s tem pokaže njegova veličina, ki v miru in vojni presega nacionalne delitve in se bori za močno katoliško Evropo prav na meji s pravoslavnimi in muslimanskimi plemeni. Komentar študentov, ki so vplačevali za kip, še čakamo.

ŠTUDENTSKI NAPOVEDNIK

Danes ob 18. uri bo na filozofski fakulteti predavanje Zdenka Kodelje o Pravičnosti v izobraževanju. O problematiki istih možnosti za vse ter o mehanizmih odpravljanja neenakosti in problemih, ki nastanejo z njihovo uvedbo, se bo razpravljalo v predavalnici številka 18.

Jutri pa bo prav tako na filozofski fakulteti ob 16.20 predavanje Antona Beblerja o najnovejšem ukrajinsko-ruskem konfliktu. Predavanje se bo osredotočilo na zgodovinski kontekst zadnjega vzhodnoevropskega političnega in vojaškega spora.

Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Erjavčevi pa se bo jutri ob 18. uri odvila okrogla miza o umetnosti in (ne)delu. Študentski svet akademije v navezi s študentskim društvom Iskra organizira diskusijo o pogojih dela v umetnosti in kulturi. O temi, ki je zelo aktualna v sedanji družbi, bodo razpravljali Tjaša Pogačar, ustvarjalka in kritičarka sodobne umetnosti, Primož Krašovec, sociolog in predavatelj na filozofski fakulteti, med drugim prevajalec Frederic Jamesona ter Kaja Kraner, doktorska študentka humanističnih študij, osredotočena na relacijo med umetnostjo, politiko in teorijo.

Prav tako v četrtek ob isti uri pa se bo na pedagoški fakulteti v Ljubljani razpravljalo na temo seksizma, erotizaciji ženske subordinacije in mačizmu v zabavni industriji ter vplivu tega na realne odnose med moškimi in ženskami v sodobni družbi. Na okrogli mizi z naslovom 50 odtenkov sive, ki bo za izhodišče vzelo istoimensko knjigo in film, bosta sodelovala Marcel Štefančič, ki se več kot ljubiteljsko ukvarja s filmsko industrijo, ter Jasna Podreka, sociologinja in asistentka na filozofski fakulteti, katere primarno področje raziskovanja je intimnopartnersko nasilje.

Isti dan pa bo nacionalni posvet o socialnem vključevanju mladih, ki ga pripavlja Movit v svojih prostorih na Dunajski 5 v Ljubljani. Posvet je že tretji dogodek v seriji aktivnosti, ki so jih kot nacionalna agencija predvideli v dolgoročni strategiji za vključevanje mladih z manj priložnostmi v evropski program Erasmus+: Mladi v akciji. Lepo vabljeni tako erasmovci kot neerasmovci!

Za dostop do interneta in za Tuđmanov spomenik se zahvaljuje uredništvo univerze.