Akademskih 15 študentske mobilnosti

V prejšnjem tednu je Evropska komisija objavila prvi pregled stanja mobilnosti študentov v Evropski uniji. Kot države z najboljšimi sistemi javne podpore in svetovanja za študente so se izkazale Belgija, Nemčija, Španija, Francija in Italija, med najmanj razvitimi pa smo skupaj z Bolgarijo, Grčijo in Ciprom pristali tudi mi. Glavna ugotovitev poročila je seveda, da je treba storiti več za spodbujanje študija v tujini, saj naj bi s tem študenti pridobili nova znanja in izkušnje, s čimer bi povečali svojo zaposljivost. V ta namen je EU v okviru programa Erasmus+ povečala financiranje tovrstne mobilnosti na 14 milijard evrov v prihodnjih sedmih letih. Eden izmed dejavnikov, ki naj bi vplival na odločanje za študij v tujini, je tudi znanje tujih jezikov. V tem pogledu se med evropskimi državami najslabše uvrščata Severna Irska in Škotska v Veliki Britaniji, ki v šolah nimata predvidenega obveznega učenja tujih jezikov. Vprašanju uporabe orodij za prenos kreditnih točk pa države večinoma ne posvečajo pozornosti.

Ko smo že ravno pri vprašanju zaposljivosti mladih in uvrščanju Slovenije med manj pridne evropske države, velja omeniti tudi evropski program Jamstvo za mlade, s katerim naj bi se zmanjšala stopnja brezposelnosti med evropsko mladino. Evropska unija je namreč s to shemo in denarno pomočjo v višini osmih milijard evrov želela v lanskem letu pomagati državam, ki so imele vsaj eno regijo z več kot 25-odstotno brezposelnostjo med mladimi. Od dvajsetih držav, ki so prejele to pomoč, je EU zahtevala, da do 31. decembra lani izdelajo načrte, kako bodo dolgoročno rešile omenjeno težavo in si v obdobju med 2014 in 2020 prizadevale, da bodo študenti v nekaj mesecih po zaključku formalnega izobraževanja dobili kakovostno ponudbo za zaposlitev, pripravništvo ali vajeništvo. Slovenija sicer v nobeni svoji regiji ni dosegla meje 25 odstotkov, so si pa slovenski pogajalci vseeno uspeli izboriti izjemo z argumentom, da je imela Slovenija med vsemi članicami najvišjo rast brezposelnosti. Ministrica pristojnega ministrstva Anja Kopač Mrak je novembra lani obljubila, da bo, citiramo: vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let ponujena zaposlitev, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Ne samo, da se dana obljuba ne udejanja, Slovenija je skupaj z Veliko Britanijo in Slovaško med edinimi tremi članicami, ki so zamudile rok za oddajo načrta, svojih namer po tem pa zaenkrat niso še niti nakazale.

Študentska organizacija Slovenije je v lanskem letu, ko je vlada kot prioriteto naznanila mlade, sodelovala pri pripravi omenjenega načrta. V tem tednu pa je na svoji spletni strani objavila obsežno kritiko naporov države pri reševanju problema brezposelnosti mladih. Vladi tako očitajo neresnost in nestrokovnost pri oblikovanju dokumenta ter nespoštovanje časovnih rokov, ki jih je sama določila. Pripravljavcem dokumenta prav tako očitajo, da pred sabo niso imeli resne strategije reševanja konkretnega problema, ampak so v dokumentu kot ukrepe opredeljevali in opisovali dejavnosti, ki se že izvajajo in z omenjeno problematiko nimajo veliko opraviti. Kot že pri predlogu zakona o visokem šolstvu pa gre tudi tukaj za bojda slabo napisane oziroma nelektorirane tekste. Kdaj bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti do EU in poslala v Bruselj omenjeni dokument, še ni znano.

Nestrinjanje okoli vračanja sredstev v državni proračun med Univerzo na Primorskem in izobraževalnim ministrstvom se nadaljuje. Ministrstvo namreč od univerze zahteva vračilo 442.000 evrov, ki naj bi bili pri gradnji kampusa v Livadah nenamensko porabljeni. Upravni odbor univerze je na petkovi seji podprl vodstvo univerze pri poskusu obrambe teh sredstev, na ministrstvu pa ostajajo trdno odločeni, da se mora omenjena vsota vrniti v državni proračun. Na univerzi ministrstvu očitajo množico postopkovnih napak in napovedujejo, da bodo zadevo v presojo predali sodnim organom.

Na Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani je v torek potekala tretja in hkrati zadnja javna tribuna o reorganizaciji ŠOU. Tokrat je bila v ospredje postavljena resolucija, sprejeta v delovni skupini. Kaj naj bi bili cilji tovrstnih poskusov reorganizacije, smo  poročali ob prvem v seriji teh dogodkov. Najbolj zanimivi predlogi sprememb v resoluciji so prav gotovo avtonomnost študentskih funkcionarjev od vplivov politike, uzakonitev etičnega kodeksa za študente funkcionarje z možnostjo izterjave denarne kazni ob morebitni odškodninski odgovornosti ter vzpostavitev javnih tribun za neposredno demokratično udejstvovanje študentov. Med predlogi pa je tudi zavzemanje za večjo avtonomnost ŠOU Ljubljana do Študentske organizacije Slovenije pri oblikovanju vizije in politike. Resolucijo bo delovna skupina v skladu s predlogi na javni tribuni znova preučila in jo nato poslala delovnemu telesu študentskega zbora, potem gre besedilo še v koalicijsko usklajevanje, nazadnje pa bo o njegovi usodi odločal sam študentski zbor predvidoma v začetku meseca februarja.

Na čelu direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ostaja kot vršilka dolžnosti generalne direktorice Mišela Mavrič, ki jo je univerzitetna javnost bolje spoznala v mesecu decembru, v času javne razprave o predlogu Zakona o visokem šolstvu. Kot vršilko dolžnosti jo je vlada za obdobje šestih mesecev imenovala že julija lani, zaradi izteka tega mandata pa je bila na seji konec prejšnjega tedna ponovno imenovana za obdobje nadaljnjih šest mesecev.

Slovenski mediji poročajo, da naj bi bila ravnanja izobraževalnega ministrstva v času ministra Lukšiča še bolj sporna kot so navedena v anonimni ovadbi iz meseca decembra, o kateri smo poročali prejšnji teden. Za prenovo predmeta Državljanske vzgoje naj bi ministrstvo namenilo kar 1,4 milijona evrov. Sprva naj bi bilo Fakulteti za družbene vede za izvedbo projekta namenjenih 600.000 evrov. Za delo na tem projektu, ki ga je takrat Slovenska akademija znanosti in umetnosti že opravljala, naj bi ta prejela še 800.000 evrov, iz česar izhaja sum podvajanja izplačil. Sedanji prvak Socialnih demokratov obtožbe zanika in pravi, da so bila vsa sredstva podeljena pravilno, da so vsi postopki šli skozi več stopenj nadzora in da je vsa dokumentacija na voljo v vpogled na ministrstvu.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije poziva zainteresirane študente k oddaji kandidatur za predsednico ali predsednika te organizacije. Rok za oddajo kandidatur je 21. januar, pogoja za kandidaturo pa samo dva. Prvi je študentski status, drugi pa pisna podpora vsaj ene organizacijske oblike ŠOS. Enostavno. Če vas zanima več o tem in resno razmišljate o gradnji kariere prek vrhovnega študentskega predstavništva, odjadrajte na spletno stran Študentske organizacije Slovenije.

Če pa ste zgolj običajni študenti Fakultete za družbene vede, se lahko danes ob 18. uri udeležite Vseštudentske tribune. Poiščite predavalnico številka 21 omenjene fakultete in aktivno ali pasivno, kakor vam je seveda ljubše, sodelujte v pogovoru o problematikah  fakultete. Gre za skupni organ koordinacije in informiranja, ki bo verjetno prvič v skupnih prizadevanjih združil Študentski svet FDV, vsa fakultetna študentska društva, Študentsko organizacijo FDV, tutorje študente in vse zainteresirane študente.