Akademskih 15 brez univerz

Z naslednjim tednom se ponovno odprejo vrata slovenskih fakultet. Skupaj z množico brucev bo prvi oktober tudi prvi delovni dan za novega rektorja, profesorja Ivana Svetlika, ki začenja svoj štiriletni mandat na čelu Univerze v Ljubljani. Dosedanji rektor Pejovnik je na spletni strani Univerze objavil še zadnje vabilo na ponedeljkov tradicionalni sprejem brucev na Kongresnem trgu, ki se bo začel okoli dvanajste ure, nakar sledi predaja rektorskega mesta in uradna otvoritev študijskega leta ob glasbenem programu. Po programu sodeč lahko sodimo, da bo prireditev zares tradicionalna.

V prejšnjem tednu so se v Mariboru na rektorski konferenci dobili vrhovni poveljniki vseh štirih slovenskih javnih fakultet in spisali pismo predsednici vlade. V pismu Alenko Bratušek med drugim pozivajo, naj vlada zagotovi sredstva za normalno izvajanje dodatnega petega letnika po bolonjski reformi. Pristojni minister Pikalo je po lastnih besedah v popravek predloga proračuna ta dodatna sredstva tudi vključil, vendar pa ob tem poudarja, da spremenjeni proračun še ni potrjen. Ob tem je ponovno omenil prihajajoče spremembe zakona o visokem šolstvu, ki bi financiranje univerz pogodbeno vezale na učinkovitost samih univerz. To dejstvo za rektorje očitno ni problematično, saj so v izjavi za javnost po konferenci izpostavili, da so se za višja sredstva pripravljeni zavezati merljivim rezultatom, ki jih razumejo v številu objav v znanstvenih člankih, povezovanju z gospodarstvom, pritoku tujih študentov in skokom na šanghajski lestvici univerz.

Dejstvo, da se z oktobrom študentje in profesorji vrnejo na fakultete in začnejo z novim študijskim letom, pa izgleda ne bo več samoumevno za prebivalce Grčije. Po poročanju časopisa The Guardian naj bi štiri grške univerze že prekinile svoje delovanje, saj zaradi premajhnega števila zaposlenih študijskega procesa sploh ni mogoče izpeljati. Prekinitev vseh aktivnosti izobraževalnih ustanov je tako rezultat velikih reform izobraževalnega sistema, ki so se jih po obisku Trojke v luči hudih varčevalnih ukrepov lotila pristojna grška ministrstva, gre predvsem za drastičnega odpuščanja osebja. Prekinitev naj bi sicer bila začasne narave, vendar tako vodstva univerz kot njihovi zaposleni in študentje ne vedo, kako dolgo bo trajala v resnici. Po poročanju grških študentov na Twitterju je prekinjen tako vpis novih študentov kot tudi nadaljevanje študija za študente višjih letnikov.

Na britanskem izobraževalnem ministrstvu so po drugi strani bolj veseli od svojih evropskih bratov, saj se jim je statistika vpisa na univerze popravila na stanje pred spremembo višine vpisnin. Spomnimo, da se je v študijskem letu 2012/2013 višina vpisnine za britanske študente dvignila z dobrih treh tisočakov na kar devet tisoč funtov. Britansko javnost trenutno izgleda bolj skrbijo napovedane spremembe osnovnega šolstva, ki predvidevajo vpeljavo predmetnika, ki je med nasprotniki dobil oznako “neo-viktorijanski”. To pomeni, da je v prvih razredih glavni poudarek na angleščini in matematiki, seveda na račun ostalih bolj obskurnih, nepomembnih predmetov s področja umetnosti in družboslovja.

Novosti prihajajo tokrat tudi s Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Na četrtkovi seji so namreč spremenili Poslovnik Študentskega zbora pri vprašanju razpisa študentskega referenduma. Naj opomnimo, da se je med poletnim študijskim premorom zgodil prvi referendum na temo investicije v hostel na Kersnikovi v Ljubljani. Študentski referendum bo tako v prihodnje lahko razpisan samo na delovne dni, med študijskim letom in na vseh fakultetah Univerze v Ljubljani.

Vsem tistim brucom, ki ste že pred prvim študijskim dnem svoje radie “narihtali” na 89,3, seveda čestitamo in želimo prijetno jesen z zadnjo novico. Predsednica sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, bolj znanega po kratici NAKVIS, in nekdanja rektorica ljubljanske univerze Andreja Kocijančič je v nedavnem intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo povedala, da po njenem mnenju diplome slovenskih javnih univerz v svetu zelo veliko pomenijo in da naj bi slovenski diplomanti zaradi znanj in kompetenc pridobljenih s študijem v tujini zelo hitro dobili delo. Ostaja samo vprašanje, kako naj se te zaželjene diplomante zaposli doma. Skratka, čaka vas svetla prihodnost, razen če se nam vmes ne zgodi ta… hm… grška verzija.

Študentski obvestilnik

V prvem tednu oktobra bo Pedagoški inštitut obiskala prof. dr. Nancy Eisenberg. Prvi dan obiska, v sredo 2. 10. ob 10h, bo v sejni sobi PI potekal znanstveno-raziskovalni posvet na temo »Samouravnavanje: vloga v otrokovem razvoju in aplikacije za pedagoško prakso«. Drugi dan obiska, v četrtek 3. 10. ob 13h, bo gostja imela javno predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, še dan kasneje pa jo bo ob 15h moč slišati na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavanje, o katerem je govora, nosi naslov “Emotion-Related Self-Regulation: Conceptualization and Relation to Children's Socioemotional Development” in bo potekalo v angleškem jeziku.