AKADEMSKIH 15 KRAJE DIPLOM

Vir fotografije: Večer / Mediaspeed

Začenjamo doma, in sicer z novico, ki je prejšnji teden odjeknila po slovenskih medijih. Po poročanju časnika Dnevnik je aktualni dekan Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, Klavdij Logožar, leta 2008 izkoristil svoj profesorski položaj. Natančneje, za Dars je spisal 24.000 evrov vredno študijo o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov, ki pa je po Dnevnikovi primerjavi popolnoma identična diplomskemu delu študentke, ki je v tistem času diplomirala pri Logožarju. O sporni študiji je Dnevnik pisal že leta 2009, ko je ta iz arhiva Darsa skrivnostno izginila. Na naslovnici študije, ki so jo kasneje vendarle našli, piše, da jo je izdelal Logožarjev svetovalni biro za logistiko KLT, kot avtorja pa sta navedena Logožar in diplomantka EPF-ja, ki pa o tem ni bila posebej informirana. Logožar sicer zanika prepisovanje v tistem času še ne javno dostopnega diplomskega dela in trdi, da je študentko takrat na omenjeno temo usmeril ravno zaradi študije, ki jo je opravljal za Dars.

O zlorabi položaja so seznanjeni tudi na Policijski upravi Maribor, kamor so konec lanskega leta prejeli prijavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in suma na goljufijo. Preiskovalci so nato ugotovili, da je pri izvedbi in plačilu študije prišlo do zavajanja naročnika in do kršitve materialnih avtorskih pravic dejanskega avtorja študije. Vendar pa v tej zadevi zaradi zastaranja kazenski pregon več ni dovoljen, možna je samo civilna tožba, kjer lahko svoje pravice uveljavljajo oškodovanci.

Na primer se je že odzval Visokošolski sindikat Slovenije, ki od dekana EPF-ja Logožarja in prodekana Oplotnika pričakuje odstop in ukrepanje rektorja mariborske univerze. Enako pričakujejo tudi v sindikatu Sviz, kjer zahtevajo ustrezen odziv mariborske EPF in univerze. Iz Študentske organizacije Slovenije pa sporočajo, da se bojijo, da primer ni osamljen, in oškodovanim študentom ponujajo pravno pomoč. Univerza v Mariboru pa je medtem že podala izjavo, da je zadevo obravnavala že v letu 2009, ko je Logožarju izrekla tudi opomin pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Iz univerze so še sporočili, da v izogib tovrstnim primerom v prihodnje pripravljajo etični kodeks, ki bo namenjen usmerjanju vedenja celotne akademske skupnosti in zaposlenih na Univerzi v Mariboru v smeri etičnih in moralnih zavez. x

Nadaljujemo z novico iz tuje-domačega območja, natančneje z avstrijske Koroške, kjer je z novim šolskim letom predvideno zaprtje dveh podružničnih dvojezičnih ljudskih šol v krajih Radiše in Medgorje ter male šole v Srednjih Trušnjah. Tamkajšnje pristojne oblasti svoja dejanja utemeljujejo s prevelikim številom učiteljev, zaposlenih v ljudskih šolah. S takšnimi ukrepi bi število učiteljev prilagodili drugim primerljivim zveznim deželam v Avstriji in dvignili kvaliteto na pedagoškem področju z nudenjem širše dodatne ponudbe v obliki šolskih centrov. Prav tako so pojasnili, da je pri reorganizaciji šolske mreže upoštevan manjšinski šolski zakon za Koroško iz leta 1959. Zakon določa območje, na katerem mora pouk potekati dvojezično in na katerem je mogoče ustanavljati ljudske šole, ki pa jih bodo z novim šolskim letom zamenjale nove srednje šole. S tem se bo število šol na dvojezičnem območju in v Celovcu z dvojezičnim poukom zmanjšalo z 68 na 65 ljudskih šol.

Urad za Slovence v zamejstvu je sicer podal izjavo, da je pomembno, da je slovenska manjšina enakopraven sogovornik državnim organom pri obravnavanju vprašanja manjšinskega šolstva in da si bo v tem smislu Slovenija še naprej prizadevala za slovenski manjšini naklonjene rešitve na področju šolstva, iz katere pa je ravno razvidno, da proti ukinitvi šol niso posebej nasprotovali. Ob vsem pa je pomemben tudi podatek, da se trend vpisov dvojezičnemu pouku na avstrijskem Koroškem v zadnjih letih zvišuje. Prijava k dvojezičnemu pouku se je v letošnjem šolskem letu zvišala za 1,3 odstotka. x

Pred tednom dni so visokošolski zavodi objavili številke o prijavah na njihove programe in o sprejetih kandidatih. Na prvi prijavni rok za vpis v prvi letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija za prihajajoče študijsko leto so na skupno nekaj več kot 19.000 razpisanih mest sprejeli dobrih 11.600 kandidatov, kar predstavlja 72 odstotkov tistih, ki so se prijavili na prvem roku. Najvišji delež sprejetih prijav ima Univerza v Mariboru, sprejeli so skoraj 80 odstotkov vpisanih, sledita primorska univerza ter samostojni visokošolski zavodi in koncesije, najnižji delež pa ima Univerza v Ljubljani.

V ponedeljek pa je postal omogočen tudi vpis na visokošolske zavode, ki bo trajal do 14. avgusta. Podatki o prostih mestih za drugi prijavni rok pa bodo objavljeni 20. avgusta, torej dan pred začetkom drugega vpisnega roka, ki bo trajal en teden. x

Nadaljujemo z novicami iz tujine. Prejšnjo sredo se je v glavnem mestu Tajvana, Tajpeju, zbralo okoli 200 študentov pred ministrstvom za izobraževanje in protestiralo proti preveč kitajsko usmerjenemu izobraževanju, natančneje proti s takšnimi motivi zasnovanimi posegi v šolski kurikulum. Sicer so podobni odzivi študentov na vplive Kitajske v Tajvanu dokaj pogosti. Nekatere skupine, ki so podale iniciativo za protest, so sodelovale tudi v lanski tritedenski okupaciji parlamenta. Študenti so opozarjali, da spremembe v učnem načrtu za srednje šole, ki bi naj začele veljati septembra, spodbijajo suverenost Tajvana in imajo za cilj indoktrinacijo študentov v misli o veliki Kitajski. Dodali so tudi, da si želijo nevtralen, raznolik in objetiven kurikulum. Odnosi med otokom in Kitajsko so postali boljši in trdnejši pod trenutnim predsednikom, kar je vodilo v vrsto trgovskih sporazumov, pa tudi v nezadovoljstvo javnosti. Ena izmed sprememb, ki naj bi se zgodila septembra, je sprememba učbenikov zgodovine v smeri, ki nakazuje implementacijo kitajske ideologije. x

Na drugem otoku, v Veliki Britaniji, pa je v medije prišla novica o univerzi brez študentov. Gre za univerzitetni center v Londonu, ki ga je lansko poletje ustanovila Univerza Južnega Walesa. Projekt naj bi trajal tri leta in v tem času povečal doseg omenjene univerze. Predstavniki univerze so izjavili, da so se nanašali na povpraševanje mednarodnih študentov, ki pa jih je bilo zaradi zaostritve pogojev za vizo težje pridobiti. Univerza Južnega Walesa je za projekt porabila okoli 300.000 funtov, imela pa je zaposlene samo štiri ljudi, zato je zgražanje sindikatov in drugih delavcev na univerzi še toliko bolj razumljivo, še posebej ob vedenju, da so razmere po drugih kampusih in centrih zelo slabe. x

Novice končujemo z vestmi iz Mehike, kjer se je sled za izginulimi 43-imi študenti, ki jih je konec lanskega septembra policija natlačila v marico in jih odpeljala neznano kam, že popolnoma izgubila. Iskanje izginulih študentov v zadnjih desetih mesecih pa je razkrilo kar 129 trupel in 60 skrivnih grobov, ki pa s 43-imi študenti nimajo povezave. Takšna količina najdenih umorjenih v Mehiki, kjer ob narkokartelih in korupciji velja brezvladje, glede na število pogrešanih nikakor ni presenetljiva. Trenutno je vseh uradno pogrešanih v Mehiki kar 20.000.

Sicer pa mnogi svojci pogrešanih študentov, učitelji in ostali solidarnostni državljani dvomijo v uradno zgodbo vlade o usodi izginulih. Prav zaradi tega vsakega 26-ega v mesecu z demonstracijami zahtevajo pravico za 43 študentov. Takšen protest se je zgodil tudi minuli konec tedna in v ponedeljek, kjer so aktivisti opozarjali, da ne gre samo za dotični primer izginulih študentov, ampak za splošno situacijo v Mehiki. S protesti pa se je razkazala tudi obsežna in aktivna mreža podpornikov iz drugih mehiških mest, Buenos Airesa, Vancouvra, Velike Britanije, Houstona, San Francisca in tako dalje. x

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri se na Univerzi v Ljubljani začenja mednarodni študentski debatni turnir Ljubljana IV (aj vi), ki bo trajal do 1. avgusta. Dogodki bodo potekali po različnih fakultetah ljubljanske univerze, največ se bo tokrat dogajalo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, finale pa bo potekal v Grand Hotelu Union, kjer bo slavnostni govor imel tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez in predstavnik univerze. Na tem največjem debatnem turnirju v centralni in jugovzhodni Evropi bo sodelovalo kar 35 univerz in 15 držav, med njimi tudi univerzi Oxford in Cambridge. Več informacij lahko najdete na spletni strani debatnega društva Univerze v Ljubljani: dd-lj.si. x

Novice je pripravila Vanja.