Akademskih 15 stavk in zasedb

Zadnja afera s področja visokega šolstva še vedno ni dobila svojega epiloga. Akademski zbor je v začetku septembra dekanu Klavdiju Logožarju, ki je prodal magistrsko nalogo svoje študentke, izglasoval nezaupnico in s tem odločitev o njegovi razrešitvi predal rektorju mariborske univerze. Medtem ko je slednji še vedno premišljeval o končni potezi, je minilo že 40. leto delovanja mariborske univerze, datum, do katerega bi morala biti po mnenju visokošolskega sindikata odločitev že končno sprejeta.

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je na novinarski konferenci zadovoljno izjavila, da je v predlogu proračuna za leto 2016 predvideno povečanje sredstev za njen resor, a natančnega zneska ni podala. Naši vrli ministrici ob tem svetujemo, naj sredstva nameni zmanjšanju stroškov študija, redni zaposlitvi prekernih univerzitetnih delavcev in štipendijam. Denar bi prav tako lahko namenila končanju prakse ukinjanja študijskih programov in zmanjšanju šolnin na izrednem študiju. Po zadnjih podatkih namreč približno ena šestina vseh študentov študira izredno, šolnine pa jih stanejo od 2000 pa vse do 6000 evrov za študijsko leto.

Mariborska Višja šola za gostinstvo in turizem pa je prejšnji teden slovesno odprla nove in sodobnejše prostore, v katerih bo deloval tudi medpodjetniški izobraževalni center. V kompleksu domujeta tudi za javnost odprti kavarna in restavracija, ki bosta hkrati služili kot prostor, kjer se bodo študentje praktično usposabljali. Na šolo smo želeli nasloviti vprašanje, ali bodo študentje prakso v restavraciji opravljali zastonj ali proti plačilu, a smo žal naleteli na neodzivnost.

Prisluhnimo še, kaj se dogaja po svetu. V začetku junija je ministrstvo za izobraževanje na Japonskem vsem dekanom javnih fakultet poslalo obvestilo, da morajo ukiniti humanistiko in ostale družboslovne smeri oziroma da jih preformulirajo v koristnejše oblike. Poleg zgodovinske revizije je to očitno še ena izmed mnogih vzporednic z imperialno Japonsko iz časov druge svetovne vojne – takrat so namreč bili študenti naravoslovnih znanosti izrazito privilegirani. Sicer so družboslovje hoteli na Japonskem iz obličja fakultet izbrisati že v šestdesetih – in to s predpostavko, da prihodnost gradijo zgolj inženirji in naravoslovni znanstveniki.

Študijske programe pa se ukinja tudi v Uzbekistanu. Tamkajšnji predsednik Islam Karimov, ki je na oblasti še iz časa pred razpadom Sovjetske zveze, je namreč ukinil študij političnih znanosti. Glavni argument za ukinitev je bil, da je omenjen program »zahodna psevdoznanost«, ki ne ustreza uzbekistanskemu modelu družbe. Tej Karimov sicer že več kot 25 let vlada z železno roko, njegov modus operandi pa vključuje zapiranje kritikov oblasti, navidezne volitve in prisilno delo prebivalstva, vključno z otroki na državnih plantažah bombaža.

Medtem pa so nezadovoljni študentje Univerze v Helsinkih zasedli humanistično fakulteto. Njihovo nezadovoljstvo je posledica nenehnih odpuščanj in rezov v proračun univerze. Nazadnje so Univerzi vzeli več kot 100 milijonov evrov in odpustili kar šestino ljudi. Govorili smo z aktivistko Inkeri:

klik na izjavo

Spregovorila je tudi o vsestranski podpori, ki jo ima zasedba:

klik na izjavo

Na Hrvaškem pa so medtem delavci osnovnih, srednjih in visokih šol ter fakultet napovedali stavko, ki bi se naj pričela ta petek. S profesorjem Žarkom Puhovskim smo govorili o razlogih za takšno odločitev:

klik na izjavo

Vendar pa se vlada že poslužuje mehanizmov, s katerimi bi vsesplošno stavko izobraževalnih delavcev ustavila:

klik na izjavo

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

V nedeljo, 27. septembra ob 20. uri bo v Narodnem domu Maribor potekala premierna interaktivna predstava OUTOPIJA. Gre za vajo iz participativne demokracije, kjer bodo udeleženci lahko preizkusili slasti in pasti političnega odločanja. Udeležba je omejena na 20 obiskovalcev, zato je potrebna predhodna rezervacija na infopeka@infopeka.org. Ljubljanske ponovitve bodo drugega, tretjega in osmega oktobra v Trubarjevi hiši literature.

Novice je pripravil Andrej.