Akademskih 15: V loopingu

This just in: yellow owned the streets of Slovenia this week. Septembrski street-fashion F-bodypainta in rumenih rutk že od 1974. Za to ne poskrbi nihče drug kot vzgojno-izobraževalne institucije, ki tako v tem stilu vsako leto tvorijo reprodukcijsko proizvodnjo bodočih sužnjev. Uvod v indoktrinacijo mora biti seveda narativno prijazen in prepričljiv, da deluje, kot da je v naše dobro. Rumene ovratnice novih subjektov modulacije pozdravljamo kot iniciacijski element obreda dobrodošlice v komunitarni zapor. Poučna zgodbica za otroke o Juretu in njegovi rutki nas prepriča o koristnosti njegovega fetiša do omenjenega blaga, kljub temu, da je zaradi tega oklican za čudaka. Zvestoba svoji en-kratnosti v modnem dodatku naj bi pomenila uspeh in varnost. Ali ni to vse, kar si želimo?

Letos je najbolj bazičnih novih vajencev slabih 20.400, kar je skoraj 1200 več kot lani. Prebivalstvo se naprej veselo množi, kljub pomanjkanju življenjskega prostora in smisla zanj na tem planetu. Slovensko superministrstvo se je po vzoru ostalih iluzorno avtonomnih partikularnih sistemov odločilo za povečanje nadzora, seveda kot nekakšna nujno potrebna protiutež globalizacijskim procesom. Vzgajanje v kapitalistično tekmovalnost in diferenciacija med otroki z idejo o uspešnosti, ki jo nosi številčno ocenjevanje, se zdaj izvaja še eno leto prej, torej v tretjem razredu. Ob vsem tem pa država hinavsko nadaljuje navidezno sekularizacijo države z umikanjem besede vzgoja iz šolskega diskurza. V duhu svobodne izbire državni zbor napoveduje dodatne širitve programov v osnovnih in srednjih šolah, hkrati pa od javne izobraževalne službe zahteve dodatne kadrovske krčitve. Paradoksi odredb državnega zbora se tako kot predvideno nadaljujejo. Kako se s septembrskimi spremembami soočajo v praksi, je za nas pokomentiral ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc.

(IZJAVA V POSNETKU)

Za študente pa so, kot zdaj že navadno, aktualne bivanjske spremembe na slabše. Kasta podiplomskih študentov se zdaj deli na dva dela, pri čemer bodo ponovno nagrajeni tisti, ki že tako imajo več. Zaposleni podiplomci bodo tako upravičeni do doma podiplomcev višjega standarda, drugi pa lahko kandidirajo z ostalo študentsko rajo. Uredbo ministrstva in odziv Zavoda Študentski dom Ljubljana je komentiral vodja sektorja za študentske zadeve na Zavodu Igor Brlek.

(IZJAVA V POSNETKU)

Med iskanjem sončne strani ali napol polnega kozarca pa smo se nekoliko zmedli, ko smo iskali veselje v lovorikah Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. V napenjanju svojih grl in prepon so na mednarodnem zborovskem tekmovanju InCanto mediterraneo na Siciliji osvojili zlato priznanje in bili najvišje uvrščen zbor tekmovanja. Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa so se trepljali in delili bleščeče nasmehe, potem ko so na kongresu Mednarodnega združenja za medicinsko izobraževanje v Pragi prejeli visoko priznanje ASPIRE za odličnost na področju vključenosti študentov v procese izobraževanja na fakulteti. Da nas od vsega dobrega ne bo grabilo za srce, smo aktualnosti s področja šolstva preverili tudi v tujini.

Modne smernice sekularizacije liberalne države prihajajo seveda iz Francije, čemur primerno zatorej nikoli ne smejo prekiniti diskurza uporabe naglavnih rut v javnosti kot simbola religijskega konservatizma. Trenutno ga obujajo v kontekstu tovrstnih navad študentk na univerzi. Kljub vsemu odporu do religij in cerkev liberalci ostajajo slepi za svoj liberalni konservatizem in vtkanost katolištva v lastni moralno-normativni DNK. Z idejo sekularizacije se tako naprej opravičuje protekcijo zahodnocentrični drži in s tem povezano diskriminacijo ostalih, ki izstopajo iz tako zasnovane norme. Konservativni liberalizem s svojo sekularno državo tako ostaja paradoks in tog, neprilagodljiv koncept politike v današnjih družbenih razmerah. Ob vsem tem pa francoska univerza slavi še novo pridobitev slavne osebe – vnuka zadnjega diktatorja severne Koreje Kim Jong Ila, ki je v tem šolskem letu začel obiskovati politične študije v Parizu.

V iskanju radikalnejših modnih muh pa je bilo treba preplavati ocean. V Mehiki že dva tedna okoli 10.000 učiteljev kampira na osrednjem trgu v prestolnici v znak protesta poskusom uvedbe nove šolske reforme, v kateri naj bi bili po novem normiranemu, standardiziranemu ocenjevanju zavezani tudi učitelji. Novo sprejete direktive poskušajo centralizirati proces zaposlovanja, evalvacije in rehabilitacije učiteljev. V nedeljo je protest prerasel v splošnejši protest proti ukrepom predsednika Pena Nieta z nasilnejšim obratom v obračunu med protestniki in policijskimi enotami: molotovke vs. solzivec. Poškodovana naj bi bila dva policista, pridržali pa naj bi šest protestnikov.

V Bogoti, glavnem mestu Kolumbije, pa so študentje solidarno pristopili k delavcem in kmetom v vsesplošnem protestu proti vladnim ukrepom, ki vodijo večinsko prebivalstvo na pot do skrajnega roba revščine. Protestniki so banke in trgovine obmetavali s kamenjem in barvo, v zameno pa so bili deležni vodnih topov in solzivca. Za krizo v državi krivijo finančni sektor, ki z aktualnimi regulativami prebivalcem onemogoča dostojno življenje.

Ostankom socializma oziroma socialne države pa so s prvim septembrom mahali v slovo tudi v bivši kraljici Sovjetske zveze, Rusiji. Z novim zakonom se je država znebila obveze zagotavljanja možnosti brezplačnega izobraževanja od osnovnega do višjega nivoja. O interpretaciji novega zakona še teče vroča diskusija, a kaže, da bodo otroci upravičeni do brezplačnega izobraževanja le za določene predmete na osnovni ravni, dodatne pa bodo morali plačati. Ob tem kvaliteta javnega šolstva pada, na široko pa odpirajo vrata privatnim izobraževalnim institucijam in zavodom. Tudi Rusija tako uspešno implementira neoliberalne strategije v izobraževalni sistem, kjer elita lahko veselo uživa svobodno izbiro v bogati ponudbi trga.

Da se za konec tudi mi vsi skupaj potrepljamo in poslovimo z nasmeškom na obrazu »saj ni tako hudo«, pa vas obveščamo, da iz OECD v sodelovanju z Unescom in Eurostatom sporočajo, da so po raziskavi trga dela njenih članic kljub 38-odstotnemu porastu doktorandov v zadnjih letih ti še vedno iskana roba. OECD torej meni, da se študij vendarle še vedno izplača.

Vsi tisti, ki čutite potrebo po zadoščenju privzgojene potrebe po aktivnem državljanstvu in pihanju na lastni ego dobrodušnosti ali pa se enostavno želite znebiti stare neuporabne krame, se lahko od 12. do 15. septembra na Gospodarskem razstavišču udeležite Otroškega bazarja, kjer bodo z Bazarkovo dobrodelno akcijo zbirali nove in dobro ohranjene šolske potrebščine. Te bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin.

V poduk v branje še: http://sl.wikisource.org/wiki/Jure_in_rumena_rutka