DOLŽNIŠKIH AKADEMSKIH 15

Začenjamo na Britanskem otočju. Tam je univerzitetno sfero razburila novica, da so predstojniki najboljših britanskih univerz skupno prejeli kar 470.000 funtov v letu, ko so se študenti srečali s porastom zneska za plačilo svojega šolanja. Skoraj petini univerzitetnim vodjam se je tako v šolskem letu 2012/2013 plača povečala za kar 10 odstotkov, medtem ko se šolnine povečale na vrtoglavih 9.000 funtov. V oči bodeče številke so prišle na plano po tem, ko je vlada pozvala univerze, da zajezijo plače najvišjih univerzitetnih predstavnikov kot del 125 milijonskega reza v visokošolski proračun.

Novica je toliko bolj grenka v luči zadnjih podatkov, ki pričajo o tem, da kar dve tretjini študentov nikoli ne bo zmogla odplačati vladnih posojil, ki so jih bili prisiljeni vzeti za plačevanje svojega šolanja. Milijarde funtov, ki jih je vlada namenila za posojila, so ravno posledica potrojenega zneska, ki ga morajo študentje plačevati od leta 2012 dalje. Pogoj za odplačevanje predstavlja vsaj letni zaslužek nad 21.000 funtov, vsi neplačani dolgovi pa so odpisani po 30-ih letih od njihovega nastanka. Glede na trenutno nedostopnost dobro plačanih služb mladim diplomantom in ekonomsko stanje tako nič kaj ne kaže, da bodo študenti v kratkem začeli odplačevati svoje dolgove, vlada po ocenjuje, da kar 45-odstotkov vrednosti dolgov ne bo nikoli odplačana. V ironičnem primeru, da jih ne bi zmogel odplačati nihče, ki si je pridobil posojilo v letu 2012, bi leta 2042 to pomenilo kar 200 milijard izgubljenih funtov.

Še slabše se piše novozelandskim študentom. Ti namreč tvegajo možnost zapora, če se odselijo v drugo državo in za sabo pustijo neplačane dolgove. Po vladni oceni so odplačevalci dolgov v zaostanku za kar 471 milijonov ameriških dolarjev. Kritiki ukrepa menijo, da bo imel majhen učinek ali pa da bo povzročil to, da študentje ne bodo več upali vrniti nazaj. Obstajajo pa tudi domneve, da se bodo študenti poskušali izogniti plačilu dolgov s pomočjo osebnega bankrota, česar se je v preteklem letu poslužilo kar 422 študentov in kar je v zadnjih treh finančnih letih že rezultiralo v odpisu približno 9 milijonov ameriških dolarjev dolga.

Selimo se v naše zatohle podalpske doline. Visokošolski sindikat Slovenije je napovedal, da se bo odločno boril proti vsem posegom v pravice zaposlenih v visokem šolstvu in da je za to pripravljen uporabiti tudi sredstvo protesta. Več o problematiki, ki jo sindikat zaznava v novem predlogu zakona o visokem šolstvu in odzivi ministrstva nam je zaupal Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata:

/izjava v posnetku/

Če je bilo področje preteklih dogodkov bolj skopo, pa se zdi, da nam zato področje prihajajočih dogodkov obeta toliko bolj pestre vsebine. Z včerajšnjim dnem se je tako na primer na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem začel 11. teden UE PEF. Letošnjo tradicionalno prireditev bodo zaznamovali umetniški dogodki, v sklopu tedna pa se bodo zvrstili številni drugi dogodki kot so predavanja, razstave in delavnice. Vabljeni še do 18. aprila.

V prihodnjem tednu se nam obetajo Škisovi dnevi zdravega življenja, ki bodo potekali med 14. in 17. aprilom po različnih lokacijah po Ljubljani. Jutrišnji dan je zadnji za prijave na delavnice, več o dogodku pa nam je povedala Vesna Arlič iz Zveze Škis:

/izjava v posnetku/

Tekla bo kri in sicer 14. in 15. aprila na primorski in mariborski univerzi. Zgodil se bo namreč študentski krvodajalski teden. Svojega pol litra krvi boste lahko v plastične vrečice pretočili bodisi v Splošni bolnišnici Izoli bodisi v ŠTUK-u in UKC Maribor.

Darovanje krvi pa ni edini način, kako lahko aktivno prispevate k boljši družbi. V torek, 15. aprila, lahko namreč ob 12h v avli Filozofske fakultete izrazite svoje mnenje o predlogu novega Zakona o visokem šolstvu. Tam bo namreč potekala skupščina študentov in zaposlenih na Filozofski fakulteti, ki bodo razpravljali o udeležbi na protestu proti predlogu prej omenjenega zakona. Ker malo zgodovinskega spomina ne škodi, spomnimo, da je bil predlog zakona zavrnjen in označen kot nesprejemljiv že na novembrski skupščini. Sam zakon pa v grobem na široko odpira vrata uvedbi šolnin na rednem študiju, povečuje delovne obremenitve nižjih akademskih delavcev ter na splošno niža kvaliteto študija. Svoje nestrinjanje z zakonom lahko tako izrazite tudi z udeležbo na protestu, ki bo potekal v sredo, 16. aprila, ob 15. uri na Kongresnem trgu.