INFORMATIVNIH AKADEMSKIH 15

Začenjamo globalno. Že dlje časa je širom po kontinentih moč slišati opozorila o škodljivih posledicah liberalizacije in deregulacije, ki tokrat v obliki prostotrgovinskih sporazumov grozijo socialnim pravicam, ki so nam še ostale. V zadnjem času so se proti tovrstnim sporazumom začeli združevati tudi akademiki. V obrambi parcialnih interesov opozarjajo na škodljive učinke sporazumov za visoko šolstvo in izobraževanje, o čemer smo sicer podrobneje že poročali.

30. januarja so se zbrali rektorji evropskih univerz, povezanih v Evropsko univerzitetno zvezo in opozorili, da kljub zagotovilom Evropske komisije o ničelnem vplivu sporazumov na socialne pravice, visoko šolstvo ne bo ostalo nespremenjeno. Kar niti ni tako presenetljivo, ko pred oči dobimo ohlapne definicije, ki so zajete v sporazumu. Rektorji so sicer v izjavi še poudarili, da izobraževanje ne sme biti blago, podvrženo interesu kapitala in tržnim silnicam, temveč da je javna dobrina, do katere mora imeti dostop vsak posameznik.

Na Kitajskem so oblasti začele obsežno kampanjo politične represije, s katero želijo izkoreniniti vpliv tako imenovanih zahodnih vrednot na tamkajšnjo družbo. Posamezniki in institucije bodo morali tako še bolj paziti, da se ne zarečejo in izustijo kaj oblastem nevšečnega. Posebej so na udaru akademiki in univerzitetni profesorji, v večjih kampusih širom po ljudski republiki so celo nameščeni vohuni. Prav tako je bil uveden črni seznam akademikov, ki simpatizirajo z zahodom, tisti pa, ki se bodo želeli zaposliti, bodo morali skozi temeljit proces preverjanja osebne zgodovine in političnega ozadja. Dokument, ki je pricurljal iz centralnega komiteja, razkriva, kateri so naglavni grehi v komunizmu: promoviranje zahodnega modela parlamentarne demokracije, zagovarjanje univerzalnih človekovih pravic, neodvisnost medijev, kritiziranje partijske zgodovine in neoliberalizem.

Nigerijski sindikat akademikov in profesorjev je nedavno pozval k zaustavitvi postopka razrešitve predsednika državne volilne komisije, Attahira Jege. Proces je sicer sprožila vladajoča »ljudska« demokratska stranka, potem ko je izkoristila vpliv vojske na rezultate prihajajočih volitev, o čemer smo že poročali. V sindikatu menijo, da želijo predsednika komisije razrešiti, ker jim ta ni naklonjen, in da ga lahko nadomestijo z lojalnim človekom. Prav tako so nigerijsko ljudstvo pozvali, naj takšnih nedemokratičnih praks ne priznavajo in se odločno uprejo.

V domačih logih so v modi ponovne kandidature. Žiga Schmidt znova kandidira za predsednika Študentske organizacije Slovenije. Na razpis se je prijavil kot edini kandidat, zato skupščina, ki so jo prejšnji četrtek odpovedali zaradi slabega vremena, ne bo imela težkega dela. Odločitev bi naj sprejeli v prihodnjih dveh tednih. Schmidt pravi, da se je za kandidaturo odločil zaradi nedokončanih poslov, natančneje priprave novega zakona o visokem šolstvu. V ponedeljek je organizacija Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poslala dopis s prošnjo za sestanek glede priprav novega zakona, katerega osnutek bi moral iziti že prejšnji mesec. Schmidt je svoje dosežke v dosedanjem mandatu opisal takole:

klik na izjavo

Schmidt je navdušeno še podrobneje razdelal največji dosežek – novo ureditev študentskega dela.

klik na izjavo

Ponovno tudi za mesto rektorja na Univerzi v Mariboru kandidira Danijel Rebolj, ki se mu izteka štiriletni mandat. Vendar Rebolj ni edini vložil kandidature, ki jih je včeraj preverila volilna komisija. Na volitvah, ki bodo desetega marca, se bo potegovalo kar pet kandidatov: Samo Bobek z Ekonomsko-poslovne fakultete, Željko Knez s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Niko Samec s Fakultete za strojništvo, Igor Tičar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in že omenjeni Rebolj.

Študentski svet univerze mora svoje mnenje o kandidatih podati do ponedeljka, v torek bo volilna komisija dokončno potrdila kandidate in kandidatno listo, določeno z žrebom. Če nihče od petih kandidatov čez slab mesec ne bo dobil večine, bo potreben drugi krog volitev. Ime novega rektorja bo dokončno znano aprila, zmagovalec pa bo prisegel maja.

Nadaljujemo z denarjem. Ministrstvo za delo bo po predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 za štipendije dobilo slabih 70 milijonov evrov, kar je skoraj 34 milijonov manj od zneska, določenega v proračunu. Ministrstvo sredstva za štipendije zagotavlja iz državnega proračuna in iz proračunskega sklada ministrstva, a ker vlada ocenjuje, da bo treba za socialne prejemke nameniti manj sredstev, se je znižal tudi proračun za štipendije.

Na drugi strani ministrstvo po sedanjih trendih ocenjuje, da se bo število upravičencev do državnih štipendij še dodatno zvišalo in dodaja, da so sredstva za štipendije odvisna od gospodarskih gibanj. Ko (in predvsem če) se bo gospodarstvo zagnalo, bo zaradi rasti manj upravičencev do državne štipendije in več kadrovskih štipendij.

V zadnjih letih so številke naslednje. Država je bila najbolj radodarna leta 2011, ko je za vse štipendije namenila 116 milijonov evrov, najmanj dve leti kasneje, ko so se ta sredstva zmanjšala za dobrih 40 milijonov evrov. Čeprav so številke zaskrbljujoče, velja omeniti ugotovitev Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, da več kot 34 milijonov evrov oziroma slabih 44 odstotkov sredstev za državne štipendije ostane nepodeljenih zaradi previsoko postavljenega materialnega cenzusa, ki je odločilen pri pridobivanju državne štipendije.

Petek in soboto bodo zaznamovali informativni dnevi na vseh fakultetah, od pravne do upravne. Dijakom in njihovim staršem bodo dekani, profesorji in drugi predstavniki predstavili možnosti nadaljnjega šolanja in podrobnosti posameznih programov ter razkazali prostore fakultet.

Na včerajšnji novinarski konferenci je vodstvo Univerze v Mariboru izpostavilo, da bo na njihovi univerzi naslednje študijsko leto razpisanih šest odstotkov manj vpisnih mest, kot prejšnja leta. Zmanjšalo se je predvsem število vpisnih mest za izredni način študija, na rednem študiju so skrčila vpisna mesta na fakultetah za energetiko, gradbeništvo, kemijo in kemijsko tehnologijo, logistiko, naravoslovje in matematiko, strojništvo in na filozofski fakulteti.

Za takšno odločitev so se odločili zaradi težnje k večji selekciji študentov in razvoju kakovosti posameznih fakultet. Njihova želja je doseči, da bi na fakultete prihajali resni, motivirani in sposobni študentje. Zato se tudi trudijo uvesti sprejemne izpite ali vsaj motivacijska pisma, pravi rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj.

Danes ob 10. uri se je pričela tridnevna konferenca »Participatorni mediji v participativni družbi«, ki jo ob svojem petindvajsetem jubileju prireja mariborski kolega radio MARŠ. Na konferenci bodo domači in tuji predavatelji razlagali o idejah različnih vrst medijev, participaciji in participativnosti v medijih. Ob zaključku vsakega dneva bodo v Dvorani Gustaf v Pekarni koncerti v čast Mariborskemu radiu študent.

Novice sta zbrala Andrej in vajenka Vanja.