Izginulih akademskih 15

Verjetno vsakemu, ki se vsaj količkaj spozna na zgodovino, ni treba posebej umeščati, kje danes odpiramo univerzitetne novice. V tako zvanem ameriškem backyardu oziroma kar brez evfemizmov - Latinski Ameriki, natančneje v Mehiki, se nadaljujejo protesti in solidarnostni shodi v podporo izginulim študentom. Kot smo že poročali, je 26. septembra policija v mestu Ayotzinapa, ruralni pokrajini Guerrero, napadla študente, ki so se odpravljali na shod v podporo vaškim učiteljem. Vsaj 19 študentov je v napadu pobila, vsaj 17  poškodovala, ostale - natančno 43 njih - pa strpala v marico in odpeljala neznano kam. Potem ko je bilo prejšnji teden razkrito, da trupla v najdenem grobišču ne pripadajo dotičnim študentom, ampak nekim drugim »desaparecidosom«, dogodki v Mehiki  počasi vrejo proti robu.

V državi, kjer v pustošenju narkokartelnih vojn in vladne korupcije »vlada« brezvladje, se študentskim pozivom pridružujejo tudi državljani. Tako so po vsej državi včeraj potekali solidarnostni shodi v podporo in s pozivom za čimprejšnjo vrnitev študentov, ki so jih podprli tudi zapatisti. Solidarnostni shodi so potekali tudi v drugih državah Latinske Amerike in po svetu.

Zdaj pa poglejmo še proteste, ki so se dogajali po svetu. V Srbiji še vedno potekajo študentski protesti, o katerih smo poročali prejšnji teden. Od 15. decembra naprej poteka že drugi val protestov ta mesec, prav tako pa potekajo blokade na nekaterih fakultetah. Kaj se je dogodilo od prejšnjega tedna, smo vprašali  enega od sekretarjev “Studentskega Fronta” Markota Šovića iz skupine, ki je podprla tudi včerajšnje delavske proteste v Beogradu. Prisluhnimo:

--> izjava

Protesti potekajo tudi v Egiptu. Skupina »Študenti proti udaru« dejavno protestira proti izgonu nekdanjega predsednika Muslimanske bratovščine Mohamedu Mursiju. Od začetka akademskega leta meseca oktobra naj bi se tako po nekaterih ocenah na egiptovskih univerzah dogodilo kar 58 protestov. Zaradi varnosti je minister za visoko šolstvo na javnih univerzah najel privatno varnostno agencijo - Falcon secuirty services. Ta sedaj na univerzitetnih kampusih izvaja nujne varnostne naloge, kot so pregledi na vhodu, ločevanje študentov in študentk po spolu, samovoljne aretacije. Do sedaj je bilo zaradi protestov, ki sedaj naraščajo tudi zaradi nasilnosti privatnih varnostnih služb, aretiranih vsaj 200 študentov.

V Ruandi pa so  mladi Ruandci organizirali shod proti British Broadcast Corporation – ali bolj domače - BBC-ju. Omenjena televizijska hiša je v začetku oktobra predvajala dokumentarec o Ruandi, ki po mnenju študentov zanika genocid iz leta 1994, ko je bilo v državljanski vojni pobitih več kot pol milijona pripadnikov Tutsijev. Zato zahtevajo polno odgovornost, ki naj jo od BBC-ja skupaj terjata ruandska in angleška vlada. Od BBC-ja pa da  dokumentarec umakne iz predvajanja in da se uradno opraviči ne le Ruandcem, ampak kar celemu svetu.

Že pred nekaj tedni smo poročali o Burmi, kjer se je takrat sprejemal nacionalni zakon o izobraževanju. Zakon je bil kljub protestom 30. septembra letos sprejet, a boj še ni končan. Skupna fronta, v kateri so združeni profesorji, učitelji, budistični menihi, opozicijske stranke, izobraževalna društva in študenti, izpostavljajo, da je zakon diskriminatoren predvsem do študentov s posebnimi potrebami. Poleg tega pa zahtevajo, da se izobraževanje omogoči v vseh etničnih jezikih, mjanmarščini in angleščini.

V sosednji Tajski je skupina mladih za »Osvoboditev izobraževanja v Siamu« sprožila spletno peticijo proti predlogu ministrstva za šolstvo. Predlog ministrstva zahteva, da se morajo vsi učenci osnovnih in srednjih šol na pamet naučiti recitirati tako imenovanih 12 srčnih vrednot domovine. Pod prvo točko se tako bere: »Ljubezen do treh stebrov domovine, je ljubezen do naroda, religije in monarhije.«

Res slabo.

Študentski protesti se dogajajo tudi po Evropi. Evropske države se še vedno odločajo za reze v šolstvu, povsem nasprotno kot Nemčija, ki je prejšnje leto odpravila šolnine na vseh državnih fakultetah. Poglejmo, kakšni so najsodobnejši fetiši številk in procentov po Evropi.

V Španiji so se šolnine v zadnjih treh letih povišale za več kot 50 %, število študentov pa se je zmanjšalo za 45.000. Ob ponovni napovedi rezov v visoko šolstvo so se zato včeraj po celi Španiji začeli protesti. Protestniki zahtevajo odstop ministra, v množici pa se je videlo tudi napise, usmerjene proti reformističnim sindikatom.

V Belgiji, natančneje njenem flandrijskem delu, se obeta povišanje šolnin, pardon, ne šolnin, ampak vpisnin, kjerkoli je že tu razlika. Vpisnine se bodo povišale za 45 %, tako bodo namesto 610 študenti plačevali 890 evrov. Študenti za 5. november že napovedujejo nove proteste.

Sveža novica iz domačih kuloarjev je, da imamo rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2014. V njem so spet predvideni rezi. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bo Cerarjeva vlada tako trgala 43 milijonov evrov. Na ministrstvu pravijo, da to pomeni 30 milijonov evrov manj za projekte, ki se sofinancirajo z evropskim denarjem, 13 milijonov pa naj bi se prišparalo pri tekočem poslovanju. V prihodnosti se seveda obetajo tudi rezi v plače.

Prejšnji teden so na Fakulteti za družbene vede – po domače Fedeve začeli zbirati podpise za odstop rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika. Do sedaj so zbrali 400 podpisov študentov, o tem, kaj je bil povod, o čem je v prejšnjem predvolilnem tednu potekala tribuna in zakaj bi moral odstopiti rektor, smo povprašali  Klemna Mesarca iz stranke Modro za študente:

--> izjava

Rektor Svetlik opozarja, da se je zmanjšalo financiranje vseh fakultet, in tako kot Mesarec poudarja, da je nastala situacija posledica tega, da na državni ravni še nimamo urejenega zakona o financiranju visokega šolstva.

Včeraj so se zaključile študentske volitve. Neuradne izide nestrpno pričakujemo v soboto, uradni rezultati pa naj bi bili objavljeni v drugi polovici novembra. Prvi podatki vzporednih volitev pa kažejo na zmago stranke Modro za študente.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Fundacija Študentski tolar bo študentom podelila 180 subvencij za tečaje in vadbe. Razpis, ki vključuje različne tečaje od računalniških in plesnih do ustvarjalnih, bo odprt do porabe sredstev.

Še vedno pa potekajo razpisi za denarno pomoč študentom v socialni stiski. Iz ŠOU sporočajo, da naj bi  v kratkem razpisali tudi brezplačno psihološko pomoč študentom.