Izključenih Akademskih 15

Današnje novice začenjamo v Srednji Ameriki, natančneje Mehiki. Zgodba o umoru šestih in izginotju triinštiridesetih mehiških študentov, ki je septembra pretresala vesoljni svet, se polžje počasi razpleta tudi na tamkajšnjem sodišču. Forenzične analize DNK so zaenkrat iz domnevno upepeljenih ostankov izginulih potrdile zgolj identifikacijo enega od študentov. Zaradi suma organiziranja masakra in ugrabitve študentov iz Ayotzinape se nekdanji župan mesta, Iguala Jose Louis Abarca, in njegova žena, Maria de Los Angeles Pieda, že dalj časa nahajata v priporu. Na začetku tedna je tožilstvo zaradi sodelovanja v organiziranem kriminalu županovi ženi izdalo sodni nalog in jo premestilo v strogo varovan zapor. Družine izginulih medtem še naprej obtožujejo vlado in 12. januarja napovedujejo simbolično zasedbo vojašnic po vsej državi.

V Veliki Britaniji se na srednjih šolah soočajo z novimi, zaostrenimi smernicami glede izključevanja dijakov iz izobraževalnih ustanov. Medtem ko so bili dijaki do sedaj izključevani na podlagi ugotovitve resnega škodovanja izobraževalni ustanovi in njenim udeležencem, bo z novimi smernicami njihova izključitev utemeljena že na manj drastičnih disciplinskih prekrških. Tako je bil na primer iz angleške cerkvene osnovne šole že izključen šestletnik, ki je kršil šolsko politiko zdravega prehranjevanja - v torbi za »lunchbox« je namreč nosil vrečko Mini Cheddars krekerjev. Vseeno pa angleška sekretarka za izobraževanje, Nicky Morgan, trdi, da bodo nove smernice zagotovile kakovostnejši učni proces in razbremenitev učiteljev, ki se jim ne bo treba več v nedogled ukvarjati z nezaželenim vedenjem učencev. Proti novemu zakonu so že stopile nekatere neprofitne organizacije za varovanje otrokovih pravic, ki so opozorile, da bo ureditev prinesla več škode otrokom iz socialno šibkejših družin.

Preglejmo sedaj študentske borbe, ki se odvijajo na območju Balkana. Kljub temu da je bil včeraj zaradi pravoslavnega božiča v Makedoniji dela prost dan, ulice niso samevale. Študentje in profesorji združeni v Studentski plenum so nadaljevali z demonstracijami in združeno skandirali za večjo avtonomijo univerze in proti uvedbi novega zakona o visokem šolstvu. Ta naj bi med drugim prinesel uvedbo eksternega preverjanja znanja ob zaključku študija.

Borba se nadaljuje tudi v Srbiji, natančneje na Filozofski fakulteti v Beogradu. Po nekaj tedenski prekinitvi zasedbe, ki je trajala petinpetdeset dni in v katero je bilo vključenih več kot tristo študentov, študenti nadaljujejo z zahtevami o zmanjšanju šolnin. Uprava Filozofske fakultete pa kljub temu, da ministrstvo za izobraževanje poudarja, da je politika šolnin stvar avtonomije posameznih članic, za zahteve zasedbenikov nima posluha. Več o tem nam je povedal Relja Pekić Carić:

Klik na izjavo

Pestro pa je tudi na slovenski lokalni ravni. Ustavno sodišče je Državni zbor pozvalo, naj v letu dni izenači financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol. Ustavni sodniki so obrazložili, da ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa, in to ne glede na to, ali ga izvaja javni ali zasebnopravni subjekt. Ustavni sodniki so povečini mnenja, da so vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo javne oziroma zasebne šole, na tej stopnji izobraževanja zanemarljive. Drugače misleča je pedagoška stroka. Tako na primer Janez Krek z ljubljanske Pedagoške fakultete pravi, da s financiranjem javnih šol država vsakomur že de facto zagotavlja osnovnošolsko izobraževanje. Njegov kolega Marjan Šimec iz Filozofske fakultete pa dodaja, da se bodo zasebnim šolam nedvomno čudile tiste javne šole, ki v teh dneh z ministrstva dobivajo dopise, ki jih obveščajo o kroničnem pomanjkanju sredstev. Več o tem boste lahko slišali v jutrišnji oddaji Kaj pa univerza.

Visokošolski sindikat Slovenije VSS je v teh dneh Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poslal javni poziv. Po besedah sindikata ministrstvo načrte o reformah v visokem šolstvu javnosti posreduje v obliki kramljavih radijskih in časopisnih intervjujev, namesto v resnih in utemeljenih analizah ter javnih razpravah. S tem Sindikat apelira predvsem na nenavadne in provokativne izjave, ki jih je v intervjuju za časnik Delo navedel državni sekretar, Peter Maček. Sindikat VSS zato ministrstvo poziva, naj ne ponavlja napak prejšnjih vlad in v pripravo zakonskih predlogov čim prej vključi tudi reprezentativne predstavnike zaposlenih.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Poslanci Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ŠOU bodo imeli danes ob osemnajsti uri 4. redno sejo Študentskega zbora, na kateri bo potekalo drugo branje in s tem sprejetje proračuna. Najbolj sporni točki proračuna sta zagotovo točka o najmeu kredita za izgradnjo študentskega kampusa in točka o nižanju sredstev zavodu Radia Študent. Tako zastavljen proračun bo onemogočil nemoteno delovanje in razvoj Radia Študent.

Danes ob 18.00 v Ljubljani potekata še dva zanimiva dogodka. Na Pedagoški fakulteti odvil referat z naslovom Visoko šolstvo kot ideološki aparat v neoliberalnem kontekstu. Dogodek organizira Iskra, predavatelj Tibor Malinovič pa bo zajel nekatere na najbolj pogoste pojme sodobnega visokošolstva, kot so »družba znanja«, zaposljivost in izobraževanje za potrebe gospodarstva.

V Slovenskem etnografskem muzeju v organizaciji društva Kula poteka pogovor z naslovom Etnologi in antropologinje v socialnih dejavnostih. Ali se etnologi in antropologi res znajdejo pri delu z najbolj ranljivimi sloji prebivalstva, bodo razjasnili različni strokovnjaki z omenjenega področja.

Odgovor na vprašanje, kaj je historični materializem, pa lahko izveste na istoimenskem seminarju, ki se bo v prostorih Filozofske fakultete zvrstil v torek ob 19.40. Predavanje organizirano s strani Sociopatije, Iskre in Inštituta za delavske študije, bo vodil Tibor Rutar.

Študentska civilno-družbena iniciativa  ŠOU v Ljubljani podaljšuje rok za sodelovanje na nagradnem natečaju na temo mladinske problematike. Kdor si želi o tem pisati ali pripraviti sklop vizualnih prispevkov, se lahko prijavi do 26. januarja. Glavna nagrada je dvesto eurov.

Vključena v Akademskih 15 je bila vajenka Staša.