PODJETNIŠKIH AKADEMSKIH 15

V današnjih novicah, ki se sukajo okoli visokošolskega dogajanja, se bomo najprej ustavili na britanskem otočju, kjer so zgroženi nad povečano rasno nestrpnostjo med študenti, v Afganistanu študentje protestirajo proti vojaški okupaciji, EU pa je končno potrdila financiranje novih študentskih programov. V Sloveniji se predvsem nadaljujejo stari problemi. Tako na primorskem kjer se bije boj med ŠOUP in Skupino Burja. hkrati pa še naprej poteka burna razprava okoli predloga o Zakonu o visokem šolstvu. Slišali pa bomo tudi kakšne do kakšnih predlogov je prišel ŠOS ob Mednarodnem dnevu študentov.

Na Britanskem otočju smo v zadnjih tednih priča vse večjemu izpostavljanju rasne problematike in nestrpnosti med študenti. Kar na treh britanskih univerzah, v Yorku, Edinburgu in Londonu, so študentje in zaposleni na univerzah kritizirali in obsodili dejanje nekaterih študentov, ki so se našemili v stereotipno podobo temnopoltih. To je sprožilo razpravo o ponovnem prebujanju rasizma med študenti, ki meče senco dvoma na razlago in namen takšnega ravnanja študentov ter odpira vprašanje, ali je šlo za dejanska rasistična nagnjenja.

Študentje v Afganistanu so se množično odzvali na pogajanja, ki potekajo med afganistansko vlado in ameriškimi oboroženimi silami. Več tisoč študentov je nasprotovalo nadaljevanju ameriške okupacije Afganistana in pozvalo k čim hitrejši odstranitvi tujih vojaških sil iz države. V znak protesta so študentje v mestu Jalalabad blokirali glavno cesto, ki vodi v afganistansko glavno mesto Kabul.

Evropski parlament je v Strasbourgu končno dosegel potrditev sedemletne finančne perspektive Evropske unije in programov, ki jih financira. Sem spadajo tudi raznovrstni visokošolski programi. Eden izmed ključnih na omenjenem področju je prenovljeni program mednarodnih študentskih izmenjav Erasmus+, ki bo sedaj zaobjemal vse mobilne programe znotraj Evropske unije. Seveda bo v duhu trenutnega delovanja v visokem šolstvu omogočal kvalitetnejše in lažje sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in podjetji. V drugo smer pa naj bi šel program Ustvarjalna Evropa, ki bo namenjen kulturnikom in ustvarjalcem. Vendar pa se tudi znotraj tega programa išče predvsem povezavo med kulturo in digitalno tehnologijo, predvsem na avdiovizualnem področju. Zdi se torej, da je Evropska unija dobro poskrbela za aplikativne znanosti.

Študentsko dogajanje na domačih tleh bomo danes pričeli z nekoliko bolj vročimi novičkami. V sredo je okoli dveh zjutraj zagorelo v kuhinji študentskega doma na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, vendar pa do poškodb ni prišlo, saj so se prisotni študentje izkazali v obvladovanju gasilnih aparatov.

V malo resnejšem dogajanju pa tole: v Novem mestu se občinski svetniki nagibajo k podpori predlogu ustanovitve Dolenjske javne univerze s sedežem v Novem mestu. Občinski svetnik Macedoni je mnenja, da takšna institucija pritiče najuspešnejši slovenski izvozni regiji, ki bi tako še dodatno podprla območno gospodarstvo. Ustanovitev univerze podpirajo tudi regijska gospodarska združenja. Zdi pa se, da je v ideji in zahtevah po novi univerzi zmanjkalo prostora za željo po širjenju znanja in razvijanju aktivnega in kritičnega mišljenja pri mladih.

Na primorski univerzi se nadaljuje spor med Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem ali krajše ŠOUP in študentsko skupino Burja. Ta poziva k ponovnim in tokrat demokratičnim volitvam v študentski zbor ŠOUP. Za nepravilnosti, ki se odvijajo v tej študentski organizaciji, so tokrat okrivili tudi Študentsko organizacijo Slovenije, saj naj bi ta zaradi nekvalitetnega delovanja nadzorne komisije primorski organizaciji omogočala netransparentno delovanje, kot je na primer pomanjkanje javno objavljenih finančnih poročil.

17. novembra je potekal mednarodni dan študentov, s katerim se obeležuje spomin na poboj študentov in študentskih voditeljev ob nacistični okupaciji Češkoslovaške 17. novembra 1939. Tako se je iz raznoraznih študentskih organizacij, univerz in drugih visokošolskih institucij slišalo pozive k nadaljnjemu aktivizmu študentov in njihovem boju za demokracijo, socialno pravičnost in človekove pravice, kljub temu da vladne in druge institucije še kako temeljito delajo proti demokratičnemu, svobodnemu in vsem dostopnemu visokošolskemu izobraževanju.

Tako med slovenskimi kot tudi evropskimi študentskimi organizacijami se je poudarjalo problematiko elitizacije visokega šolstva in negativne posledice varčevalnih ukrepov. Hkrati pa se iz teh istih organizacij sliši konstantna pobuda k bolj intimnemu sodelovanju med univerzami in gospodarstvom. Študentska organizacija Slovenije je kot rešitev za izboljšanje študentske problematike predsednico vlade Alenko Bratušek pozvala k ustanovitvi ministrstva za mlade. Prisluhnimo, kako so si ga zamislili.

Na razburkano dogajanje na visokošolskem področju se je prejšnji teden odzval tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ali krajše SVIZ. Zaradi zmeraj bolj poraznega finančnega položaja znanstvenoraziskovalnih inštitutov so na sindikalni konferenci in tudi v pismu ministra Jerneja Pikala opozorili na problematično stanje. Več o tem nam bo povedal Predsednik Sindikalne konference visokega šolstva in znanosti SVIZ Matjaž Gams.

Nadaljujemo s trenutno najbolj perečo temo s področja domačega visokega šolstva, in sicer z burnimi razpravami in dogodki, ki potekajo okoli predloga zakona o visokem šolstvu ZVIS 1. Omenimo tudi, da na Radiu študent poteka sklop oddaj, posebej namenjenih obravnavi dogajanja okoli omenjenega zakona, ki vam bodo dale poglobljen vpogled v zakon in njegove posledice. Prva v seriji teh oddaj je bila na sporedu v torek, 19. novembra, še vedno pa je dostopna na naši spletni strani.

V četrtek se je na Fakulteti za družbene vede odvila okrogla miza, posvečena novemu zakonu, kjer so bili prisotni predstavniki resornega ministrstva, ljubljanske univerze in Študentske organizacije Slovenije. Do resnejše ali kritične debate o učinkih in posledicah zakona v pogovoru med prisotnimi ni prišlo. Že naslednji dan se je z ministrom Pikalom srečalo predstavništvo študentskega društva Iskra, kjer predlaganemu zakonu v celoti nasprotujejo, poudarjajo pa tudi problem slabo oziroma nejasno zapisanega zakona.

Svoj lonček k javni razpravi o novem zakonu so pristavili tudi na mariborski univerzi, kjer je 19. novembra potekala seja senata, študentskega sveta in upravnega odbora. Po besedah rektorja Daniela Rebolja je zakon potreben temeljite prenove in natančnega pregleda, zato so pristojno ministrstvo pozvali k podaljšanju javne razprave o predlogu zakona do 31. januarja 2014. Konkretnejših izjav nam z mariborske univerze niso želeli posredovati zaradi neusklajenosti mnenj.

17. novembra je Fundacija študentski tolar v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani objavila razpis za različne oblike pomoči in sofinanciranja za socialno ogrožene študente. Razpisanih je 270 nepovratnih denarnih pomoči v višini 300 evrov, za katere lahko študentje zaprosijo do 6. decembra letos. Poleg tega pa v fundaciji ponujajo še nekatere manjše ugodnosti za študente.

V prihodnjem tednu se bodo med 25. in 27. novembrom na Filozofski fakulteti pod zastavo Svobodne univerze zvrstile tri nekajurne razprave, posvečene predlogu Zakona o visokem šolstvu. Dogodek nosi naslov Z glavo skozi zakon, program pa je zastavljen obvladljivo in pregledno, zato ga nikar ne zamudite.

Študentske novice vam je priskrbel Vitja Dominkuš Dreu.