Žurerska diktatura

Spet sva nazaj Tina in Staša. V uvodu hitro vključiva prc znotraj Dijakobincev, diss komercialnega dijaskega rocka in nadaljujeva komercialno temo - s tako imenovanimi dijaškimi žuri in našim preljubim mondialom.

V prejšni oddaji najinega kolega Matije, naj bi bil predstavljen novi singl dijaskega benda Joker out z naslovom ‘’ kot srce, ki kri poganja’’, najstniška romanca hmm. Komada na žalost nismo zavrteli zaradi tehničnih težav.
 

Ko se širša javnost spomni na dijake, jim v glavo pride stereotipna slika: zaljubljeni otroci, ki radi ponočujejo. Ker pa so dijaki taki žurerji, potrebujejo tudi organizacijo, ki bo priskrbela njihove žure ne glede na ceno. V Ljubljani je v zadnjem času število le-teh naraslo. Včasih so si dijaki sami organizirali krst fazanov. Na tako rečenih ‘’old school’’ poljanah je to tako potekalo in bilo je tako kot zdaj dijaki rečemo: top, sick, bolano mogoče? No, kakorkoli pred kratkim so tudi zlovešči poljanci podlegli komerc organizacijam in krst je potekal na študentskem kampusu. Kaj naj komentiram? Par tednov zapored so v organizaciji Topaya potekali krsti fazanov Ljubljanskih gimnazij in tudi jaz sem se enega udeležila, tako rečeno Poljanskega krsta. Vstopnina 5 evrov, ena ura komercialne glasbe in nato nek dj, ki je zavrtel remix golice. Uglavnem, organizacijo srednješolskih žurov so prevzele organizacije, mali dojencli ŠOU-a, ki so si med sabo vse zelo podobne in vodene v krogu enih in istih ljudi. Podobni dizajni, ponavljanje dj-jev in , da ne govorimo o tako rečenih ‘’promotorjih’’, ki svoje prijatelje nagovorijo, da attendajo dogodke le zaradi svojega lastnega dobička.  

Trenutno imamo v Ljubljani vsaj tri take dijaške organizacije in malo morje študentskih. Pa je sploh potrebno, da jih imamo toliko? ali, da jih sploh imamo?
 

Nama osebno ne, saj so dijaško samoorganizirani žuri vedno boljši kot tisti, ki so jih organizirali dobička in razpoznavnosti željni. Poslanstvo organizacij kot so topaya, limitless in shake it je predvsem hiter dobiček . To dosežejo z že prej omenjenimi promotorji, ki imajo veliko lajkov na slikah na facebooku, poznajo veliko ljudi in so po večini v drugih in tretjih letnikih gimnazije. Promotorji dobijo deset procentov dobička kart, a le v primeru, da prodajo veliko vstopnic. Večkrat bodo karte prodali tudi osebam mlajšim od dovoljene starosti, kar pomeni, da jim dobiček pomeni več kot zakonodaja.

Med najinim raziskovanjem sva ugotovili, da so vse te organizacije pod okriljem istih ljudi. Ustvarili so si jih več, da imajo v primeru propada ene na voljo še drugo. Ker nimajo urejenih financ, njihovega delovanja pravzaprav ni mogoče spremljati. Glavni organizatorji se skrivajo za facebook stranmi, tako nihče, ki z njimi ne sodeluje, ne mora vedeti kdo ti ljudje pravzaprav so. Do pred kratkim organizatorji niso imeli svojih prostorov, z novim šolskim letom pa jih lahko najdemo na študentskem kampusu. Nama se to zdijo čist neki mutni posli ampak vam zaradi pomanjkanja podatkov in prestrašenih virov nažalost ne morava razkriti sočnih detajlov. Morda čez leto ali dve, ko bo vse skupaj propadlo.

Z žuranjem v Ljubljani pa se stvar še ne zaključi. Vsak srednješolec je najverjetneje že slišal za sloviti Krf - maturanc na katerem moraš bit, sploh ker ga organizira Mondial. Svojo mrežo promotorjev so razširili do šolskih vrat, kjer ti v roko podajo edino dobro izbiro maturantskega izleta. Če je razred res žurersko zagret, bo nekdo priklical promotorja, da jim ta skokoma predstavi ves blišč potovanja z mondialom.

Prestižni hotel z dvema zvezdicama, petnajst urna vožnja z ladjo in svaljkanje po avtobusih, poslušanje preveč zagretih animatorjev in osnovno zdravstveno zavarovanje, vas vse skupaj košta od dvesto petdeset do petsto evrov - odvisno od termina in dolžine maturanca. Osnovni ceni lahko takoj prištejemo sto dvajset evrov za posebno zapestnico, s katero greš lahko v klube in imaš priskrbljen alkohol. Očitno vse kar si dijak poln hormonov želi.

Mislm, sej kdo pa si tega ne bi želel, neomejeno alkohola, komiranja in pozabljenih spominov. Je prav to to, kar naredi maturanca takega kot si ga želite?

Kaj pa samoorganizirani maturanci?. Kolegi, bivši poljanci so se znašli na svojevrsten lahek način. Sami so si izbrali kam bi šli, povedali svoj budget, eden od njih je program odnesel do turistčne agencije, ki ni usmerjena zgolj v žuranje, in se imeli noro. Pa še komercialne glasbe ti ni treba poslušati.

Ampak dijak ne ostane dijak večno. S prehodom med študente se topaya spremeni v študent naj bo, mondial pa ni več usmerjen zgolj na maturanca, ampak ti ponuja spring brake, novoletno žuranje in potovanje na hrvaški festival ultra. Dijaško preplačevanje za žuranje se prelevi v podpiranje koruptivne študentske politike. Mondial oziroma Collegium je lani od študentske organizacije v Ljubljani dobil več kot devetintrideset tisoč evrov za oglaševanje organizacije in subvencioniranje študentskih potovanj. Že samo po sebi je sofinanciranje študentske organizacije neke turistične agencije sporno. Še huje to postane, ko je direktor Mondiala nekdanji študentski funkcionar.

Dijaška komercializacija žurov torej ni tako nedolžna. Iz navadnih žurov se to prelevi v preplačan maturanec, ki ga organizira turistična agencija kateri preplačujemo kasneje kot študenti. Da ne omenimo vsega denarja, ki so ga dobili od študentske organizacije. Ta namreč presega proračun dijaške organizacije Slovenije.

Zato vas pozivava, naj vas Topaya, limitless in mondial ne prevarajo in podkupijo, raje se udeležite kakšnega alter žura v rogu in sami organizirajte vašega denarja vreden maturantski izlet.

Informator ta teden bo bolj komercialno obarvan. Če nama ne verjamete na besedo se lahko namreč sami udeležite in iz prve roke izkusite topayine žure. Vaš prvi petkov postanek naj bo Orto Bar, kjer bo potekal topayin lolipop žur. Glasbo vam bo vrtel topayin rezident too high in TBA. Sami te glasbe ne poznava, lahko pa se nama oglasite s komentarjem na njo.Če pa je med najinimi poslušalci kakšen študent vas čaka friyay poslastica v Shooters klubu.