Iskrice v očeh
Morda ste v preteklih tednih na facebooku opazili objave skrivnostne organizacije, imenovane Iskrica. Tudi Dijakobinci smo na naši facebook strani delili vabilo na enega izmed njihovih dogodkov. Gre za dijaško organizacijo, ki deluje v sklopu študentskega društva Iskre. Iskra se ukvarja s širokim spektrom problematik od visokega šolstva do ekologije. Dogodki Iskrice so večinoma namenjeni dijakom. Danes bomo Dijakobinci odstrli tančico in vam Iskrico predstavili.
Najprej pojasnimo, kaj sploh je namen Iskrice. Da bi dobili informacije iz prve roke, smo se pogovarjali z Galo Alico Ostan Ožbolt, eno izmed ustanovnih članic Iskrice in dijakinjo Gimnazije Bežigrad.
Cilj organizacije je torej zelo ambiciozen. Kljub temu pa je Iskrica v slabem mesecu delovanja že nanizala nekaj dogodkov. Prvi je bil denimo ogled in diskusija o filmu Michaela Moora [majkla mura] Capitalism: A love story. Vsebino dogodka predstavi Alica.
Dijakobinci smo pred dobrim tednom na naši strani delili vabilo na še en dogodek, tokrat na Gimnaziji Bežigrad. Šlo je za predavanje oziroma razpravo o svetu po izidu ameriških volitev. Tudi ta dogodek je dosegel dobro obiskanost, udeležilo se ga je okoli štirideset ljudi.
Dijakobinci smo že pisali o težavah dijaške samoorganizacije. Od Šubawskega, časopisa Šubičeve gimnazije, kjer so imeli dijaki težave s pravočasno izdajo časopisa in številom tiskanih izvodov zaradi vodstva šole, do Dijaške organizacije Slovenije, ki je večina dijakov ne pozna dovolj dobro, da bi v dijaštvu proizvedla bistvene politične spremembe. Iskrica je manj pogost primer uspešnega dijaškega projekta politične izobrazbe in aktivacije. Kako točno se zgodi takšna izjema?
Iskrica ima torej v ozadju podporo izkušenega kadra, kar nedvomno pomaga pri motivaciji članov, da nadaljujejo svoje delo. Pomoč je uporabna tudi pri tehnični in organizacijski izvedbi, ker znajo izkušenejši sodelavci svetovati pri izbiri teme, sogovornikov, predavateljev in tako naprej.
Z rastjo in uspehom Iskrice se pri nadaljnjem razvoju pojavlja nov izziv za razvoj. Kako po eni strani koristiti mentorstvo, po drugi pa ostati avtonomen. Rečeno drugače, kako ostati po eni strani mentoriran in umeščen v politični prostor, po drugi pa kritično usmerjen in avtonomen? Pred dvema tednoma naj bi IDŠ [Ide-eš], Inštitut za delavske študije, in Iskra z Iskrico želela stopiti v bolj resno pogodbeno* sodelovanje. Iskrica bi tako projektno postala bolj povezan del obeh organizacij in bi morebitna sredstva, pridobljena na razpisih, z organizacijama delila.* Iskričarji so sodelovanje na koncu zavrnili, ker ni bilo dovolj časa, da se zadeva podrobno premisli.
Ko novonastala organizacija, kot je Iskrica, veliko sodeluje z že obstoječimi organizacijami, se avtonomija lahko izgubi. Do neke mere je sodelovanje nujno, da se vzpostavi teoretsko in organizacijsko mentorstvo in da lahko organizacija sploh steče, vendar pa takšno mentorstvo lahko postane problem na točki, ko Iskrica preneha biti projekt dijakov in postane v prvi vrsti projekt Iskre.
Po eni strani je to lahko problematično, ko se politični kapital dijakov namesto za namene Iskrice, za izobraževanje ali aktivacijo porablja za Iskrine namene, ki niso nujno in vedno enaki Iskričinim ciljem. Po drugi strani je izguba avtonomije lahko problematična, ker to pomeni, da so dijaki, ki z Iskrico sodelujejo, avtomatsko prepoznani kot del Iskre ali pa IDŠ-ja (idš-ja), kar je v svetu frakcionirane levice problematično, saj tako izberejo stran v konfliktu, ki ga ne nujno dovolj dobro poznajo. Neavtonomija lahko dijake tudi odbije, če jim dotični organizaciji morda nista všeč, čeprav bi se z Iskrico nasploh strinjali.
Strah pred slabo prakso izhaja iz primera Dijaške organizacije Slovenije, krajše DOS, ki ponavadi sodeluje s Študentsko organizacijo Slovenije. V večini primerov njunega sodelovanja pri pisanju zakonodaje ali pri protestih je bil DOS pod varnimi perutmi Študentske organizacije Slovenije. Problem je, da na trenutke izgleda, kot da programa in delovanja DOS-a ne začrtajo dijaki, ampak ŠOS-ovci oziroma študentje. Študentski interesi so recimo veliko bolj fokusirani na problematiko statusa, pridobivanja ocen in vrednotenje študija, medtem ko so pri dijakih poglavitni problemi učni načrt, realizacija učnega načrta in matura. Je DOS res dijaški projekt?
Študentski interesi in dijaški interesi niso vedno enaki. Včasih smo lahko dijaki celo zlorabljeni za doseg širših političnih ciljev. Se kaj takega lahko zgodi tudi pri Iskrici?
V nadaljevanju je Alica povedala, v katero smer se Iskrica trenutno podaja.
Za zdaj izgleda, da pri Iskrici avtonomija ne bo problem in da bo Iskrica lahko delovala kot samostojna organizacija, ki sledi svojim ciljem in je še vedno umeščena v politični prostor ter koristi ugodnosti podpore organizacij, kot je Iskra ali v končni fazi tudi IDŠ in ostale starejše organizacije v levem polju diskurza. Naj Iskrica deluje v interesu dijakov in ne v interesu določenih organizacij.
Pri doseganju dolgoročnega uspeha Iskrice kot organizacije, ki se eksplicitno ukvarja s političnimi vprašanji, je poleg kvalitetnega in korektnega mentorstva pomembna tudi opozicija med političnostjo in apolitičnostjo mnenja. Je Iskrica politična ali apolitična organizacija?
Ustvarjalci Šubawskega, prej omenjenega dijaškega časopisa na Šubičevi gimnaziji, so ob vsaki vsaj malo politično obarvani vsebini doživljali že prej omenjene težave. Ko so želeli politizirati diskurz, so naleteli na odpor vodstva šole, ki stremi k apolitičnosti. Poleg apolitičnega izobraževalnega sistema, ki določenih ključnih vprašanj ne želi zastavljati, stoji na istem bregu tudi DOS, ki podpira laično in neideološko šolo. Šolo, ki stoji organizacijam, kot je Iskrica, nasproti.
Zgodil se je incident in to prav na Šubičevi gimnaziji. Ko je Iskrica na šoli letos želela organizirati dogodek, je vodstvo šole dogodek zavrnilo, saj naj bi med dijaki za tovrstne dogodke skrbel zgolj DOS. Iskrico so vrgli v isti koš z Iskro in ji odvrnili, da naj dogodek organizirajo na fakulteti.
Iskrici izobraževalni sistem ni naklonjen, saj se načeloma postavi na določeno stran v političnem diskurzu oziroma skuša dijaški oziroma šolski diskurz politizirati. Morda je ravno to razlog, zakaj so dijaki pokazali interes za Iskrico. Izobraževalni sistem le potrjuje in reproducira mainstream liberalni politični diskurz, zavit v apolitičnost, in zato hitro zveni birokratski in suhoparen.
Ravno političnost sama je zato za Iskrico navidezen dvorezni meč. Čeprav po eni strani dijakom ponudijo alternativno izobrazbo, jim po drugi strani izobraževalni sistem pogosto nasprotuje. Kljub temu zaenkrat delujejo na treh ljubljanskih gimnazijah. Morda je ravno zato dobro, da jih namesto profesorja na gimnaziji mentorirajo Iskraši in so zato manj izpostavljeni vplivu izobraževalnega sistema, ki ima že obstoječe začrtane smernice in ne dovoljuje odstopanja. Morda je zato še bolj pomembno, da Iskrica ne postane zgolj instrument Iskre in da šolam ne da še enega razloga, da dogodkom nasprotujejo, kot se je zgodilo na Šubičevi gimnaziji.
Iskrica je vseeno zgodba, ki ima za razliko od kakšne druge dijaške organizacije potencial za uspeh. Lahko si dovoli zavzemati politično pozicijo, po drugi strani pa zaenkrat deluje kot avtonomna organizacija z avtonomnimi cilji.
Vsi, ki vas projekt zanima, si lahko ogledate Iskričino facebook stran. Naslednji dogodek bo potekal v četrtek, 15. decembra, na Gimnaziji Vič.
Tokrat se z malim ognjem, ki rase v velikega, igra Matija Pušnik
* IDŠ, Iskra in Iskrica ne bi dejansko stopili v pogodbeno razmerje, temveč bi se zgolj skupaj prijavili na razpis MOL.
*Iskrica ne bi bila prijavljena kot projekt, del vsebin, ki bi ga IDŠ skupaj z Iskrico zanjo pripravili bi bil prijavljen kot projekt.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj