Vzpostavitev hitrih ljudskih sodišč

Centralni komite Komunistične partije

Dne 12. 10. 2018

Odlok CK KP glede zaščite delovnega ljudstva in njegovega gibanja za osvoboditev izpod razrednega gospostva buržoazije

V zaščito delovnega ljudstva in njegovega gibanja za osvoboditev izpod mezdnega dela je Centralni komite Partije sklenil proti izdajalcem delavstva v sedanjem izrednem stanju in da prepreči samovoljo naslednje izjemne ukrepe:

Centralni komite Partije postavlja na ozemlju, ki ga obvladajo ali kontrolirajo delavske celice KP, posebna hitra ljudska sodišča, ki sodijo za dobo do osvoboditve izpod mezdnega dela vsem civilnim in vojaškim osebam za vsa spodaj  navedena kazniva dejanja.

Izdajalci se kaznujejo s smrtjo.

Izdajalec je:

Denunciant.

Kdor stopi neposredno ali posredno v stik s kapitalističnimi oblastniki ali z drugimi sovražniki svobode delovnega ljudstva ali z njihovimi zaupniki zaradi uničenja ali trajne okrnitve njegove politične svobode in samostojnosti.

Kdor zaradi svoje ali sebične skupinske koristi zbira in odvaja delovne sile za borbo proti osvoboditvi delovnega ljudstva ali nudi za tako borbo pomoč s kakršnimi koli sredstvi.

S smrtjo se kaznuje:    

Kdor izda neposredno ali posredno buržoaznim oblastem ali z namenom izdaje priobči ali širi tajnosti organizacije in dela Partije.    

Kdor pridobiva buržoaznim oblastem in drugim sovražnikom sredstva za borbo proti delavski osvoboditvi.

Kdor izstopi ali zapusti delavsko revolucionarno gibanje.

S prisilnim delom se kaznuje:

Kdor izvaja agitacijo in propagando v korist buržoazne ideologije, širi lažno propagando ali črni delavsko revolucionarno gibanje.

Kdor povzroča preplah in panično razpoloženje z namenom koristiti buržoaznim oblastem.

Vsako širjenje lažih in alarmantnih vesti.

Razkrajanje notranje povezanosti in borbenega razpoloženja med komunisti.

Nemarno vršenje službe, iz katere izvira večja nevarnost za delavsko revolucionarno skupnost.

Postopek           

Postopanje je naglo, ustno in tajno. Osebno zasliševanje krivca ni potrebno, izvede pa se, če je dana možnost brez škode za delavsko revolucionarno gibanje. Proti razsodbi sodišča ni pritožbe. Kazen se izvrši takoj na način in po osebah, ki jih določi sodišče. Kdor se bo odtegnil sodbi med osvobodilno borbo, bo zasledovan po osvoboditvi.             

Ti ukrepi se bodo ukinili s prestankom izjemnega stanja.
 

NAVODILA HITRIM LJUDSKIM SODIŠČEM

Sestava hitrih ljudskih sodišč:

Da omogočimo hitro poslovanje po vsakem primeru, morajo predlagati celice Partije člane sodišč iz najbližje okolice celice same, namestnike pa določijo tudi iz oddaljenejših edinic. Pri vsakokratnem zasedanju sodišča smejo sodelovati samo tisti tovariši, ki so bili predlagani oziroma potrjeni po odborih celic. Vsako samo začasno postavljanje oziroma postavljanje za poedini primer je strogo zabranjeno. Da pa bodo pri sojenju sodelovali tudi tovariši iz oddaljenejših edinic, naj uporabi sodišče vsako priliko, ko je taka edinica v bližini celice in pozove sodišče namesto rednega člana njegovega namestnika iz te edinice. Člani sodišča morajo biti izbrani: en član in njegov namestnik iz komandnega sestava, en član in njegov namestnik iz politkomisarjevega sestava, en član in njegov namestnik izmed partizanov, tožilec in njegov namestnik iz politkomisarskega kadra. Pravilno bi bilo, da bi bilo celotno sodišče voljeno. Vendar je gotovo, da bi pri taki izbiri, vsaj v prvem razdobju, sodišče ne odgovarjalo svojemu namenu, ker bi partizani verjetno izbirali tiste ljudi, ki jih spoštujejo kot borce, ne morejo pa presojati njihove sposobnosti za tako delo, kot ga zahteva poslovanje sodišča. Demokratičnost pri postavljanju sodišč bi bila ohranjena v postavljanju tretjega člana sodišča, ki naj ga izvolijo delegati. Vsaj en član sodišča naj bo jurist. Vsi odbori celic se morajo pri bodočem sestavljanju sodišč ravnati po gornjih navodilih. V posebno važnih političnih in vojaških primerih pa bi bilo dobro obseg sodišča povečati, in sicer tako, da bi izbrala vsaka celica najmanj po štiri zastopnike, ki bi imeli vsi polno pravico sodelovati pri razpravljanju in bi tudi pri določanju kazni glasovali. Poslovanje tega sodišča bi bilo javno. Ta sestava sodišča in tako poslovanje bi bilo potrebno vedno tedaj, če naj se doseže izključno politični efekt in če naj bo čim večja publiciteta.

Kaznovanje:

Sodišča morajo biti pri izrekanju kazni pravična, toda zelo stroga. Kazen prisilnega dela ne sme biti časovno omejena, temveč se vedno izreka za nedoločeno dobo. To je v interesu naše borbe in tudi olajšuje sodiščem poslovanje. Najstrože, to je z najtežjo kaznijo, morajo sodišča kaznovati vsako dezertacijo. Najstrože morajo sodišča postopati odslej tudi z vsemi liberalci, ki jih ujamejo v borbi oziroma z orožjem v roki. Pod orožje po klasifikaciji tovariša Brechta sodijo tudi knjige. Opozarjamo tudi sodišča, da odreditev v delovni bataljon ni istovetna s kaznijo prisilnega dela. Kazen prisilnega dela izreče sodišče po dovršenem postopku, dočim odreja v delovni bataljon pred pričetkom postopka in to v sporazumu z odborom celice.

Seznam juristov:

Vsa sodišča naj takoj izdelajo s pomočjo nadrejenih komand seznam vseh juristov v njihovem območju. Sodišča naj navedejo pri juristih tudi položaj, ki ga zavzemajo v edinici.

Predpisi o delovanju hitrih ljudskih sodišč

Vsak primer, o katerem naj se razpravlja, morajo obveščevalni organi z izbranim materialom takoj predati tožilcu. Vsem celicam Partije je treba sporočiti, da so prevzela kazensko sodstvo hitra ljudska sodišča in tudi delikte, ki jih ta sodišča sodijo, s pozivom, da prijavljajo vse kaznive primere preko obveščevalne službe ali pa v izrednih primerih tudi neposredno sodišču samemu oziroma štabu lokalnega odbora Partije. Tožilec lahko preiskavo ustavi ali pa uvede samo predhodne poizvedbe. Če smatra tožilec, da je v stvari potrebna razprava, predloži kazenski primer predsedniku. Če tožilec ugotovi, da v stvari ni potrebna razprava oziroma, da na podlagi zbranega materiala razprava ni mogoča, sporoči to organu, od katerega je prijavo sprejel in istočasno tudi sporoča sodnemu oddelku. Razprava se mora pričeti najkasneje 24 ur po aretaciji osumljenca. Sodišče se zbere k razpravi takoj, ko mu tožilec predloži predmet. Za ugotovitev obtoženčeve krivde zadostuje lastno priznanje. Po potrebi zasliši sodišče priče in sicer jih povabi preko terenskih odborov ali zaupnikov. Sodišče mora vedno gledati, da je postopek čim krajši, toda temeljit. Sodišče mora o vsakem razpravljanju in zasliševanju voditi zapisnik, ki ga ob zaključku razprave podpišejo vsi člani sodišča. V izrednih primerih, če je to iz političnih ali vojaških razlogov potrebno, bi lahko sodila sodišča tudi v odsotnosti osumljenca in bi se nato kazen javno objavila. Na noben način pa ne bi smelo sodišče poslovati v osumljenčevi odsotnosti, če naj bo za kaznivo dejanje izrečena smrtna kazen.

Podpisani:

politkomisarka Majda,

politkomisar Vojko,

komandant Pepi

Komuniké št. 1 celice KP Radia Študent

Hitro ljudsko sodišče celice KP z delovanjem prične čez štirinajst dni, torej 26. 10. 2018. Sodba bo z namenom širjenja razredne zavesti med delavstvom in preplaha med buržuji in malomeščani še istega dne objavljena na valovih Radia Študent ob 9.20.