JUGOSFERA: Ana Panić, zgodovinarka umetnosti in kustosica

Drugi del pogovora z višjo kustosico beograjskega Muzeja zgodovine Jugoslavije. Povod je gostujoča razstava "NIKOLI JIM NI BILO BOLJE? Modernizacija vsakdanjega življenja v socialistični Jugoslaviji", ki bo na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije vse do junija 2017.

Jugosfera nastaja pod okriljem Zavoda za prevajanje in povezovanje jugoslovanskih kultur YugoTranslate.

***

Avtorica razstave je Ana Panić, višja kustosinja MIJ, sodelavca pri projektu in avtorja besedil pa sta Igor Duda, predavatelj zgodovine na Univerzi Jurja Dobrile v Pulju in soustanovitelj Centra za kulturne in zgodovinske raziskave socializma ter Ivana Dobrivojević, znanstvena sodelavka na Inštitutu za sodobno zgodovino v Beogradu. Pomembna sodelavka na področju raziskovanja televizije in vsakodnevnega življenja je dr. Sabina Mihelj, ki predava na Univerzi v Loughboroughu v Veliki Britaniji.

Sodelovali so tudi kustosi, raziskovalci in strokovnjaki različnih profilov s področja nekdanje Jugoslavije, uporabljeno je bilo muzejsko, arhivsko, knjižnično in filmsko gradivo iz različnih institucij iz vse regije, med drugim tudi gradivo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

NAMEN RAZSTAVE:

Razstava je zamišljena kot potujoča partnerska razstava, z željo da muzeji v katerih je predstavljena, aktivno sodelujejo v ustvarjanju njene vsebine z gradivom – predmeti iz lastnih zbirk in s predmeti, ki jih podarijo ali posodijo obiskovalci Muzeja. S tem se že postavljenemu okviru razstave doda lokalni kontekst vsakdanjega življenja v različnih delih Jugoslavije in ustvari uravnotežena slika/pogled na čas med letoma 1945 in 1990.

Tako tudi ljubljanska razstava nastaja v partnerskem odnosu med Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Muzejem zgodovine Jugoslavije (MIJ).

Kot pravi njena avtorica Ana Panić je bil cilj, ”da s to razstavo, ki se ukvarja z vsakdanjim življenjem, kot tudi s temo, ki najpogosteje vzbuja nostalgične občutke, pokažemo na potrebo po kritičnem premisleku skupne preteklosti in razvijanju zavesti o pozitivni in negativni skupni dediščini ter njenem vplivu na sodobne identitete novih držav in skupnosti, zaradi česar sta raziskava in razstava realizirani kot regionalni projekt ob popolnem upoštevanju stališč vseh strani … v nasprotju s trivializacijo in z reduciranjem jugoslovanskega vsakdana na zabavo in popularno kulturo smo poskušali spregovoriti o nekaterih, po našem mnenju bistvenih vidikih in dosežkih socialistične modernizacije”.

VSEBINA GOSTUJOČE RAZSTAVE:

Razstava se vsebinsko deli na dva dela:

RITEM ŽIVLJENJA, ki predstavlja različne vidike jugoslovanske stvarnosti v zasebnem in poklicnem življenju od vpisa v vrtec, prek šolanja, sprejema med pionirje in v mladinsko organizacijo, odhoda v Jugoslovansko ljudska armado (JLA), zaposlitve, počitnic, vselitve v novo stanovanje pa vse do upokojitve

in                     

RITEM LETA, ki predstavlja šest najpomembnejših jugoslovanskih praznikov (Novo leto, Dan žena, Praznik dela, Dan mladosti, Dan borca in Dan republike) z njihovimi obredi, ki so dajali ritem življenju jugoslovanskih državljanov in ki so hkrati imeli ključno vlogo pri njihovi vzgoji in vključevanju v družbene odnose.