Nasi kurikularni nacrtovalci se po eni strani trudijo natrpat kurikule z velikimi kolicinami nepomembnih podatkov, ker naj bi pomagali ucencem na vseh stopnjah pridobivat delovne in ucne navade, na drugi strani pa se trudijo oblikovati solo, ki bi pomagala pri oblikovanju ideje, da je znanje vrednota.
Izjemno uspesno.
Kar naši strokovnjaki (ki sicer resnično so teoretični strokovnjaki) pozabljajo, je to, da se mladi posamezniki, vpeti v izobraževalni sistem zavedajo, da moči ne daje (več?) znanje, pač pa poznanstva, finančna moč/zaledje, iznajdljivost. To se, več kot očitno, izjemno lepo pokaže v zgornjem prispevku.
Kljub tej realnosti našega izobraževalnega sistema se vsi, učitelji, starši, svetovalni delavci, pedagogi, s prej omenjenimi strokovnjaki na čelu obračajo v vedno nove (pogosto pa tudi stare), od resničnosti ločene teorije, ki se ukvarjajo z idealizirano podobo učenca, dijaka, študenta, ki naj bi bil pripravljen in celo željan uriti svoje notranje moči (spomin, prej omenjene delovne navade, ki mu bodo koristile v kasnejšem akademskem udejstvovanju) na kopicah neživljenskih, nepomembnih podatkov.
Še ena izmed napak sistema je tudi ta, da se čedalje več učencev vzpodbuja, da se ob prestopu na srednješolsko stopnjo odločijo za gimnazije (kjer se utapljajo v še več splošnega, 'neuporabnega' znanja, z njim pa se spopada na zgoraj predstavljene inovativne načine).
Težava je seveda tudi neprestano ocenjevanje znanja, pri čemer se učenci vseh stopenj ne ukvarjajo več z izkazovanjem znanja, ampak večkrat z ugajanjem zahtevam kapricioznih učiteljev, izobgibanju obveznstim, iskanju bližnjic mimo znanja ...
Kurikularni strokovnjaki so med leti 2006 in 2011 sicer res sestavili rekonceptualizirane kurikule, v katerih se z drugače zastavljenimi učnimi cilji trudijo za ohranjanje znanja kot vrednote. Hm.
Zdi se, da bi ena izmed rešitev lahko bila vzpodbuda k večjemu usmerjanju učencev na srednje tehnične in poklicne šole, kjer bi bili deležni več uporabnega in življenskega znanja, hitrejša pa bi bila tudi ekonomska, osebna neodvisnost posameznikov.
Prikaži Komentarje
Komentarji
Tehnika narodu! Res smo korak za časom!
Nasi kurikularni nacrtovalci se po eni strani trudijo natrpat kurikule z velikimi kolicinami nepomembnih podatkov, ker naj bi pomagali ucencem na vseh stopnjah pridobivat delovne in ucne navade, na drugi strani pa se trudijo oblikovati solo, ki bi pomagala pri oblikovanju ideje, da je znanje vrednota.
Izjemno uspesno.
Kar naši strokovnjaki (ki sicer resnično so teoretični strokovnjaki) pozabljajo, je to, da se mladi posamezniki, vpeti v izobraževalni sistem zavedajo, da moči ne daje (več?) znanje, pač pa poznanstva, finančna moč/zaledje, iznajdljivost. To se, več kot očitno, izjemno lepo pokaže v zgornjem prispevku.
Kljub tej realnosti našega izobraževalnega sistema se vsi, učitelji, starši, svetovalni delavci, pedagogi, s prej omenjenimi strokovnjaki na čelu obračajo v vedno nove (pogosto pa tudi stare), od resničnosti ločene teorije, ki se ukvarjajo z idealizirano podobo učenca, dijaka, študenta, ki naj bi bil pripravljen in celo željan uriti svoje notranje moči (spomin, prej omenjene delovne navade, ki mu bodo koristile v kasnejšem akademskem udejstvovanju) na kopicah neživljenskih, nepomembnih podatkov.
Še ena izmed napak sistema je tudi ta, da se čedalje več učencev vzpodbuja, da se ob prestopu na srednješolsko stopnjo odločijo za gimnazije (kjer se utapljajo v še več splošnega, 'neuporabnega' znanja, z njim pa se spopada na zgoraj predstavljene inovativne načine).
Težava je seveda tudi neprestano ocenjevanje znanja, pri čemer se učenci vseh stopenj ne ukvarjajo več z izkazovanjem znanja, ampak večkrat z ugajanjem zahtevam kapricioznih učiteljev, izobgibanju obveznstim, iskanju bližnjic mimo znanja ...
Kurikularni strokovnjaki so med leti 2006 in 2011 sicer res sestavili rekonceptualizirane kurikule, v katerih se z drugače zastavljenimi učnimi cilji trudijo za ohranjanje znanja kot vrednote. Hm.
Zdi se, da bi ena izmed rešitev lahko bila vzpodbuda k večjemu usmerjanju učencev na srednje tehnične in poklicne šole, kjer bi bili deležni več uporabnega in življenskega znanja, hitrejša pa bi bila tudi ekonomska, osebna neodvisnost posameznikov.
Komentiraj