Egalitarizem kot prikazen

V Trubarjevi hiši literature smo nedavno lahko prisluhnili okrogli mizi v okviru pogovorov Pedagoškega inštituta  z naslovom Enake (izobraževalne) možnosti in družbena neenakost. Konec letošnjega leta bo izšla tudi tematska številka revije Šolsko polje, ki bo nosila podoben naslov. V reviji, kakor tudi na sami okrogli mizi, je sodelujoče zanimalo, kako pravzaprav misliti enake možnosti v času vse bolj očitne neenakosti? O tem smo se pogovarjali z asistentom na pedagoškem inštitutu doktorjem Mitjo Sardočem. 

Načelo enakih možnosti je  povezano s temeljnim načelom liberalne države – načelom enakih pred zakonom, z razsvetljenskimi idejami francoske revolucije -svoboda in enakost, torej z rojstvom moderne države. Enake možnosti so bile tako razumljene na način današnjega liberalnega pojmovanja enakih možnosti kot enaka dostopnost. Kasneje se je razširilo še na načelo enakosti izhodišč. Da gre za heterogen koncept, nam je pojasil raziskovalec na Pedagoškem inšitutu, ki se ukvarja s filozofijo vzgoje, doktor Zdenko Kodelja.

Spraševali smo se, ali je enakost kot pojem liberalne države, ki je v izhodišču utemeljena na izključevanju določenih ljudi iz etničnosti, sploh sposobna preseči dileme neenakosti ter koliko političnega potenciala ta pojem sploh ima? Profesor s Fakultete za socialno delo doktro Srečo Dragoš nam je pojasnil, kakšno je stanje neenakosti v izobraževanju v Sloveniji, kako se v izobraževalnem sistemu in v družbi na sploh kažejo razredne razlike in razlike v spolu. Profesorica na Fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Mirovnem inštitutu doktorica Mojca Pajnik nam je pojasnila, da se neenakost najbolje vidi na področju marginaliziranih skupin, kot so na primer migranti, za kakršne koli potencialne premike na področju zmanjševanja neenakosti pa je potrebno premišljati strukturna razmerja, etnična razmerja, potrebno je premišljati družbo poznega kapitalizma kot tako, če jo želimo postaviti na neke egalitarne temelje.