Mladi in denar

Kaj pomeni kredit, lizing, navadno in obrestno obrestovanje, banka, debetni račun, delnice, borza, kreditna kartica? Najverjetneje ne veste, ker naj bi bila finančna pismenost Slovencev zelo slaba. Toda to se bo spremenilo z novonastalim krožkom Mladi in denar, ki se bo v tem šolskem letu prvič izvajal na skoraj sedemdesetih osnovnih in srednjih šolah. Krožek bo imel tudi dodano vrednost, saj bo mlade naučil pozitivnega odnosa do denarja. Dobre misli pa s seboj prinesejo tudi več denarja, vsaj po logiki ustvarjalcev tega projekta – Mojih financ.

Krožke izvajajo učitelji na posameznih šolah, ki s pomočjo priročnika in izobraževanj pod mentorstvom ustvarjalcev znanje prenašajo na učence. V priročniku se na primer znajdejo poglavja z naslovi, kot so »Kaj moram storiti, da bom imel več denarja,« »Kako z delnicami in skladi do zaslužka,« »Kako najti idejo za svoj posel« in »Potrebujem frizerja in avtomehanika, ko zbolim, zdravnika, kdaj pa neodvisnega finančnega svetovalca?«

Kot smo slišali iz ust Matjaža Nidorferja, urednika revije Moje finance in enega izmed pobudnikov krožka, glavni problem mladih pri petindvajsetih letih ni velika brezposelnost ali smešno nizki honorarji, temveč nepoznavanje finančnih instrumentov. Očitno nas hranilna knjižica, s katero smo se učili varčevanja od prvega razreda naprej, ni naučila preudarnega ravnanja z denarjem. Instrumenti finančne industrije so postali kompleksnejši, kot so bili pred leti in desetletji, in gotovo zahtevajo več vlaganja v izobrazbo na tem področju. Zato si ustvarjalci krožka želijo, da bi se krožek sčasoma razvil v izbirni in pozneje morda tudi v redni predmet. Nekateri torej menijo, da dozdajšnji prijemi niso dovolj.

Stvar je treba vzeti resno in po njihovih besedah mlade finančno opismeniti in jih pripraviti na življenjske izzive. Projekt Mladi in denar potemtakem ni namenjen le uporabnosti v vsakdanjem življenju, temveč vsebuje tudi zametke reševanja družbenega problema. Pri tem je vredno premisliti, ali se nagibajo v pravo smer.

Finančno opismenjevanje je torej, po mnenju Nidorferja, nujno potrebno za normalno delovanje družbe. Mladi, ki bodo odrasli v finančno pismene ljudi, bodo srečnejši. In ravno pozitiven odnos do denarja bi naj bil sredstvo, ki bi nam pomagalo pridobiti več denarja.

Po teh besedah je torej marsikaj le v naših glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napačnega razmišljanja ne dosežemo tistega, kar bi lahko. In ravno na tej točki učenje o finančnem opismenjevanju preide v tisto sivo cono, kjer si upamo trditi, da je prišlo do prestopa meje med opismenjevanjem in ideološkim usmerjanjem. Slednje pa naj v šoli, tako kot vsaka druga indoktrinacija, ne bi imelo mesta.

Čeprav Nidorfer in drugi poudarjajo to, da mlade učijo praktične stvari in jih vzgajajo v »racionalne« potrošnike, pa njihova dejanja kažejo drugače. Na enem od izobraževanj za učitelje, ki poučujejo krožke, poudarek ni bil na razlagi finančnih pojmov. Prisotni smo lahko slišali recitiranje odlomkov knjige Skrivnosti uma milijonarjev, pozivanje k pozitivnemu odnosu do denarja, preobratu v miselnosti, prevzemanju odgovornosti za svoje odločitve. Na tej točki se izobraževanje o finančnih pojmih sprevrže v vcepljanje nekega prepričanja in ideologije, ki z znanostjo in preverljivostjo nima nikakršne veze, ampak otroke vzgaja v atomizirane posameznike, ki mislijo, da so odvisni samo od sebe. Ravno to pa nekateri strokovnjaki za osnovno in srednje izobraževanje izpostavljajo kot sporno. Nidorfer na to odgovarja:

V času tržne kulture, nenehnega problematiziranja spajanja izobraževanja in gospodarstva na eni strani ter poudarjanja podjetništva, finančne pismenosti, fleksibilnosti in inovativnosti na drugi, so ravnokar opisane stvari lahko zelo problematične. Sploh če bodo učitelji poučevali na enak način, kot so njih poučevali avtorji priročnika. Tako lahko zagotovo trdimo, da to niso zgolj nevtralne finančne informacije, temveč se k učencem pristopa z določeno ideologijo, ki naj bi jim pri tem pomagala. Skrb, da bi se mladi s tem spremenili v egocentrične materialiste, posameznike, nezmožne sodelovanja in opažanja neke širše slike problemov, ki so strukturni, je torej precej upravičena. Najbolj pa smo lahko zasrkbljeni, ker se učence reducira na človeški kapital.

Finančno opismenjevala se je vajenka Vanja G.